Vsako peto smrt v Bangladešu povzroči arzen

(Foto: Reuters)

Zaradi tega je v Bangladešu veliko raka, sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni. Po tej študiji je vsaka peta smrt v Bangladešu povzročena z arzenom. Smrtnost pa je na območjih z visoko koncentracijo arzena tudi za 60 in 70 odstotkov višja od normalne.
V Svetovni znanstveni organizaciji trdijo, da gre za eno najbolj množičnih kontaminacij vode v zgodovini. »Ta problem je petdesetkrat večji od Černobila, toda pritegnil je petdesetkrat manj pozornosti,« pa pravi Richard Wilson, profesor fizike iz Harvarda.
Po pisanju pariškega dnevnika Le Monde se je ta sanitarna katastrofa začela pred skoraj 50 leti, ko so nevladne organizacije po vsem Bangladešu, ki je bil do leta 1971 še del Pakistana, izkopavale vodnjake, da bi tako pomagale v boju proti koleri in povečale pridelavo riža.
 Toda pred 15 leti so znanstveniki ugotovili, da je podzemna voda iz vodnjakov smrtno nevarna.
Arzen, ki je v zemlji v naravnem stanju, postane nevaren, ko je prisoten v visokih koncentracijah v podtalnici. Kar četrtina od vseh petih milijonov bangladeških vodnjakov, ki so jih testirali, je danes nevarno kontaminirana.
Težava je v tem, da je zastrupitev z arzenom največkrat neopazna, saj ni takojšnjih simptomov. »Kar ne boli, se zdi, da ni nevarno. Tako je včasih težko prepričati vaščane, naj pridejo na kliniko, saj je to za njih izgubljen delovni dan,« pravi doktor Tariqul Islam, ki je odgovorni na kliniki univerze Columbia v New Yorku.
Na tej ameriški kliniki izvajajo raziskavo v vasi Araihazar, ki ima 12.000 prebivalcev, in vsakič, ko umre vaščan, se predstavniki klinike odpravijo k pokojnemu, da bi odkrili vzrok smrti in izmerili, koliko arzena je bilo v vodi, ki jo je pokojni pil.
Nemogoče je pozdraviti osebo, ki je zaužila arzen, saj ta ostane v telesu. Zdravila so neučinkovita, na univerzi v Kolumbiji sicer še testirajo, če bi morda lahko vitamin E in selen izboljšala odpornost proti učinkom arzena.
Vsekakor je najboljša preventiva izkopavanje globokih vodnjakov, kar pa je drago, predrago za prebivalce Bangladeša. Druga možnost preventive je filtriranje vode, kar spet ni poceni. Prav tako drago za tamkajšnje ljudi bi bilo zbiranje monsunske deževnice na strehah. Težava je tudi v tem, da so rezerve vode v Bangladešu omejene, tudi zato, ker je to ena najbolj gosto naseljenih držav na svetu, saj živi na 140.000 kvadratnih kilometrov, torej na ozemlju sedmih Slovenij, okoli 170 milijonov ljudi.   
Znanstveniki pa še niso ugotovili, ali je z arzenom kontaminiran tudi riž, ki je pridelan s pomočjo vode iz vodnjakov. Vsekakor kontaminacija vode zmanjšuje pridelek riža v tej revni državi, kjer je večina ljudi večkrat lačnih kakor sitih. Znanstveniki poskušajo zato razviti gensko spremenjen riž, ki bil odporen na arzen. Velik problem je tudi v tem, da je vaščane na bangladeškem podeželju, ki so na primer od nevladnih organizacij dobili drage filtre, težko prepričati v nevarnost pitja kontaminirane vode. Navajeni so že več desetletij piti svojo vodo in ne prepoznajo vzročne povezanosti med kontaminirano vodo in smrtonosnimi boleznimi. V Unicefu so se zato odločili, da bodo poklicali na pomoč psihologe, ki so specializirani za spreminjanje načinov obnašanja. Pravzaprav je teh filtrov še zelo malo, poleg tega se lahko hitro pokvarijo, včasih pa so že od vsega začetka neuporabni. Obstajajo tudi drugi načini odstranjevanja arzena iz vode, vendar je pri tem za ljudi iz Bangladeša nesprejemljivo, da voda, ki so jo navajeni piti, spremeni okus.