V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so prvič v državi in na območju nekdanje Jugoslavije izvedli robotsko asistirano presaditev ledvice z živim darovalcem. Gre za izjemen mejnik, ki Slovenijo postavlja ob bok najnaprednejšim svetovnim centrom, kot so Pariz, Cleveland in Madrid. Takšni posegi tudi v tujini niso rutina, saj zahtevajo vrhunsko znanje, najsodobnejšo tehnologijo in predvsem popolnoma usklajen tim strokovnjakov. Poseg je bil izveden z najnaprednejšim robotskim sistemom Da Vinci, ki kirurgu omogoča izjemno natančnost, povečano sliko in mirno roko.
V osrčju te tehnološke revolucije je globoka človeška zgodba – zgodba o materi Mileni, ki je sinu Jerneju podarila del sebe, in o sinu, ki je za 40. rojstni dan prejel najlepše darilo: novo življenje. Jernej Kaloh po operaciji, ki je bila julija, odlično okreva. Potekalo je hitro in natanko 12. junija, na svoj 40. rojstni dan, je odšel domov. »Zdaj sem super, poln energije. Največja sprememba je svoboda, saj nisem več omejen z dializo. Počutim se res odlično,« navdušeno pripoveduje in se zahvaljuje celotni ekipi, predvsem pa mami, ki mu je, kot pravi, vnovič podarila življenje. »Zame je bila ta pot kot del mojega življenjskega poslanstva,« je dejala Milena Višnjei, ki se je, ko je izvedela, da sin potrebuje ledvico, takoj odzvala. Tudi ona je presrečna in ganjena: »Ko sem se zbudila, sem nestrpno čakala, da izvem, da je transplantacija uspela. Preplavila so me globoka čustva, solze so kar lile. Skrb osebja na oddelku je bila neverjetna, počutila sem se sproščeno kot doma. Res so bili zelo skrbni, prijazni in čutiš, da jim je zelo mar. Največ mi je pomenilo, da sem lahko bila z Jernejem ves čas,« je bila čustvena mati, ki tako kot sin dobro okreva.
Operacija prihodnosti
Ledvico so v telo vstavili skozi majhen rez, nato pa je robot z mikrokirurško natančnostjo povezal žile in sečevod implantiral v mehur.
»S to operacijo nismo naredili le tehničnega, temveč predvsem človeški in organizacijski preskok,« poudarja vodja kirurške ekipe, urolog doc. dr. Simon Hawlina. »Presaditi ledvico, ki jo odvzamemo popolnoma zdravemu človeku, je eno najodgovornejših dejanj v medicini. Če gre karkoli narobe, prizadenemo ne le bolnika, temveč tudi zdravega darovalca. To je psihološko in strokovno izjemno zahtevna situacija.«
Rezultat je bil osupljiv. Bolnik je takoj po operaciji začel izločati urin, okreval je dialize in z minimalnimi bolečinami. Domov je lahko odšel že osmi dan po posegu.
Čeprav je v ospredju robotska tehnologija, vsi vpleteni poudarjajo, da je ključ do uspeha popolna usklajenost celotne ekipe. Pri projektu so sodelovali urologi, ki so izvedli tako laparoskopski odvzem ledvice darovalki kot robotsko presaditev prejemniku, nefrologi, ki so skrbeli za pripravo bolnika in nadaljnje zdravljenje, anesteziologi v dveh ekipah, ki so hkrati skrbeli za varnost darovalke in prejemnika, ter seveda medicinske sestre, nepogrešljiv del ekipe v operacijski sobi, ki skrbijo za pripravo in delovanje kompleksnega sistema. Vse niti tega zapletenega procesa so povezali transplantacijski koordinatorji.
»Pri tovrstni operaciji se združita znanost in srce,« slikovito pojasni dr. Uroš Fekonja, kirurg, ki je materi uspešno odvzel ledvico. Z minimalno invazivno metodo je okrevanje darovalke hitrejše, z manj bolečinami in boljšim kozmetičnim učinkom.
Korak v prihodnost
Uspešna operacija ni le zmaga za Jerneja in njegovo družino, temveč za celotno slovensko zdravstvo. »Presaditev ledvice živega darovalca je najučinkovitejša metoda zdravljenja, saj podaljša preživetje in bistveno izboljša kakovost življenja,« pojasnjuje prof. dr. Miha Arnol, vodja Centra za transplantacijo ledvic UKC Ljubljana.
S tem dosežkom so odprta tudi vrata za druge kompleksne robotske operacije, kot so rekonstrukcije sečevodov in zdravljenje žilnih anomalij ledvic. Kot je sklenil doc. dr. Ivan Kneževič, vodja transplantacijske dejavnosti v UKCL, ekipa s ponosom zre v prihodnost: »Še naprej bomo uvajali najnaprednejše metode z jasnim ciljem – da bolnikom ponudimo najboljše možnosti za novo življenje.«
