Novogradnja in prenova dela nekdanje vojašnice na Poljanski cesti 40 je skoraj končana, je v ponedeljek povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Predvidoma še ta teden bo Arhiv Republike Slovenije omenjene prostore prevzel v uporabo. Direktor arhiva Andrej Nared pričakuje, da bodo poleti dobili in montirali večino opreme, v začetku septembra pa naj bi sledila selitev vseh zaposlenih in celotnega programa na Poljansko. Na sedanji lokaciji arhiva na Zvezdarski ulici 1 bo ostal le depo z delom gradiva, ki ga na Poljansko za zdaj ne bodo preselili.
Maja sklenili pogodbo za dobavo in montažo opreme
Arhiv Republike Slovenije je sredi letošnjega maja sklenil pogodbo za dobavo in montažo notranje opreme za prenovljene prostore na Poljanski cesti 40. V znesku nekaj manj kot 1,6 milijona evrov z davkom na dodano vrednost jo je podpisal z družbo Trevis in partnerico Lesnino MG opremo. Pogodbeni rok za dobavo in montažo je tri mesece od podpisa pogodbe, kar pomeni, da naj bi bila dela končana v sredini avgusta.
»S selitvijo arhiva na Poljansko bosta rešeni dve tretjini prostorske problematike arhiva,« je povedal Nared. Omenjeno problematiko bo arhiv v celoti rešil z načrtovano gradnjo južnega trakta vojašnice na Roški, je povedal Nared. Omenil je, da imajo že približno tri leta pripravljeno idejno zasnovo za dograditev vojašnice, a ne pričakujejo, da bodo že nemudoma prihodnje leto prišli na vrsto s to investicijo. »Razumemo, da to zdaj ne bo prioriteta, saj se za nas ravno končuje zahtevna in draga investicija,« je priznal Nared.
Arhivu ni bilo vseeno, kdo bo »podedoval« njihove prostore
Ker bo del depoja ostal na lokaciji Gruberjeve palače, arhivu ni bilo vseeno, kdo se bo vanjo vselil, ko bodo izpraznili prostore. Nared je dejal, da jih je razveselila novica, da se bodo tja vselili kolegi iz sorodne kulturnovarstvene ustanove. Na ministrstvu za kulturo so namreč v omenjeno palačo sklenili preseliti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »To je po približno 25 letih največja prostorska pridobitev za naš zavod,« je poudaril direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin. V Gruberjevi palači nameravajo na enem mestu združiti pet ali šest služb, ki so trenutno raztresene po Ljubljani. Na račun tega se bodo znebili najema prostorov na Letališki cesti, ki je za zavod precejšen finančni zalogaj, je priznal Hudolin. Na lokaciji na Poljanski cesti 40, kjer imajo prav tako prostore, bo ostal restavratorski center, ki bo dobil nekaj več prostora.
Hudolin je ocenil, da bodo s selitvijo v Gruberjevo palačo poleg racionalizacije poslovanja in boljše organizacije dela pridobili tudi primeren prostor za odpiranje delovanja zavoda javnosti. Pojasnil je, da sledijo trendom v evropskem prostoru, kjer se tovrstne kulturnovarstvene službe usmerjajo v procese izobraževanja in popularizacije kulturne dediščine, poleg tega vidi možnosti za povezovanje z nevladnimi organizacijami z njihovega področja in bogatenje zavodove osnovne dejavnosti. Zavod za varstvo kulturne dediščine se bo v prostore v Gruberjevi palači, ki je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena, lahko preselil nemudoma, saj bo velik del pisarniške in nekatere druge opreme ostal v prostorih.
Zgodovinski arhiv Ljubljana še čaka na svoje prostore
V preteklosti se je govorilo, da bi se po selitvi Arhiva Republike Slovenije v nove prostore v Gruberjevo palačo lahko preselil Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki od leta 2022 deluje v najetih prostorih v BTC. Asta Vrečko je dejala, da Zgodovinski arhiv Ljubljana za omenjeno palačo ni bil zainteresiran, saj prostori niso primerni za moderen, sodoben arhiv. Ravno iz teh razlogov se državni arhiv seli iz njih. Poleg tega, pravi kulturna ministrica, Zgodovinski arhiv Ljubljana z morebitno selitvijo v Zvezdarsko ulico še vedno ne bi imel dovolj depojskih prostorov. »Rešitev za Zgodovinski arhiv Ljubljana bomo zagotovili na drugi lokaciji. Na ministrstvu pripravljamo program na podlagi tega, kar od nas zahteva zakon o obnovi po poplavah na območjih, ki so bila prizadeta avgusta lani. Moramo zagotoviti objekte za varno hrambo premične kulturne dediščine,« je dodal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.
