V Črnomlju so zaključili 3,6 milijona evrov vredno izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema v samem mestu. V okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Kolpe« je občina od leta 2021 do letos na enajstih ločenih območjih zgradila skupaj šest kilometrov fekalne kanalizacije in osem črpališč v jaških. Na kanalizacijsko omrežje je na novo priključenih 200 objektov z več kot 600 prebivalci. Mesto je tako z javnim kanalizacijskim omrežjem pokrito 98-odstotno, načrtujejo pa tudi že rešitve za objekte, ki še niso priključeni.
Občina je za naložbo pridobila 1,6 milijona evrov iz evropskega kohezijskega sklada, okoli 280.000 evrov je primaknila država, ostalo pa je zagotovila sama. Kot je pojasnil črnomaljski župan Andrej Kavšek, je bil projekt sprva ocenjen na dobrih 2,6 milijona evrov, a je bila zaradi podražitev materiala in storitev ter tudi zaradi dodatnih del in rekonstrukcij vrednost projekta na koncu višja. Tako so med drugim dodatno obnovili del stare kanalizacije in tudi meteornega odvodnjavanja, kar je po besedah vodje projekta Vinka Kuniča pomembno zlasti zaradi zavarovanja pred poplavljanjem.
Nesmiselni razpisni pogoji
Bistveno manj, komaj nekaj več kot 50-odstotno, pa je s kanalizacijskim omrežjem pokrita celotna občina. Kot je povedal Kavšek, je problem predvsem v razpršenosti naselij, državni ali evropski razpisi pa so naravnani na več kot 2000 populacijskih enot. »Tako na razpisih sploh ne pridemo 'zraven', da bi lahko zgradili še kakšno kanalizacijsko omrežje,« je dejal župan. Posebej kritično je naselje Adlešiči, ki leži nad vodnim virom in nad Kolpo, pa ga po Kavškovih besedah sploh ni v aglomeracijskih skicah ministrstva. »Zato še ne vemo, kako ga bomo reševali. Ker pa gre za veliko naselje, z industrijo, šolo, bomo morali najti neki način ali pa prositi ministrstvo oziroma Evropo za spremembo pogojev. Po našem mnenju ne more biti glavni argument zgolj aglomeracijsko področje. Če je zraven, denimo, vodovarstveno območje in še kaj, bi temu morali dati prednost,« je prepričan Kavšek.
Kot je dodal, je občina na ministrstvu večkrat prav na primeru Adlešičev izpostavljala, da je treba kriterije za upravičenost gradnje kanalizacijskega omrežja postaviti nekoliko drugače. A za zdaj niso bili uslišani. Projekt adlešiške kanalizacije je bil sicer izdelan že leta 2006, a ga občina sama finančno ni zmožna izpeljati. »Razpisi so, a so pogoji neprimerni. Tako smo se, denimo, prijavili tudi za gradnjo kanalizacije na območju Doblič in Griča, vredno več kot dva milijona evrov. Naselje Dobliče, kjer je glavni vir pitne vode za Belo krajino, je upravičeno do gradnje kanalizacije, medtem ko naselje Grič, ki leži neposredno nad virom Dobličice in kjer obstaja potencialno velika nevarnost onesnaženja vira pitne vode, po kriterijih ministrstva ni upravičeno. Takih nelogičnosti je kar nekaj.«
Zaščititi želijo črnega močerila
Čimprejšnja gradnja kanalizacijskega sistema na območju Doblič je pomembna tudi za zavarovanje črne človeške ribice, edinstvenega endemita, ki živi v izvirih Dobličice na zgolj petih kvadratnih kilometrih tamkajšnjega kraškega območja in nikjer drugje na svetu. »Črni močeril je izredno občutljiv za onesnaženje. Zato želimo za celotno dolino zgraditi zaščito oziroma kanalizacijsko omrežje, ki bi preprečevalo onesnaženje teh izvirov,« je povedal Kavšek.
Po Kuničevih besedah je v občini tudi 12 aglomeracijskih območij, kjer gradnja javnega omrežja zaradi razpršenosti ni ekonomsko upravičena. Zato bodo območja reševali z malimi čistilnimi napravami, ki jih občina sofinancira, kar bo po njegovem mnenju hitreje, učinkoviteje in bistveno ceneje.
