Tisti, ki so v nedeljo zvečer nestrpno pričakovali rezultate o tem, kdo bo naslednja štiri leta na čelu te ali one občine, so lahko ugotovili, da je Slovenija pri štetju volilnih glasov dežela dveh hitrosti. Medtem ko so v nekaterih občinah bodoči župani že nazdravljali s penino, drugod ni bilo jasno niti, ali bo treba izvesti drugi krog. Če so na primer okoli 23. ure v Mariboru prešteli že domala vse glasove, smo bili ob enakem času v Ljubljani šele pri slabih 65 odstotkih preštetih glasov. Res je sicer, da je v Ljubljani več kot dvakrat toliko volilnih upravičencev kot v Mariboru, so imeli pa Mariborčani na izbiro več županskih kandidatov (15) kot Ljubljančani (9). A še počasnejši kot v prestolnici so bili v petkrat manjšem Kopru in štirinajstkrat manjšem Slovenj Gradcu. V slednjem so do 23. ure prešteli zgolj dobrih 40 odstotkov glasov, pa čeprav je za župana kandidiral le en sam kandidat. Razlik v hitrosti preštevanja oziroma ažuriranja glasov na spletni strani državne volilne komisije (DVK) torej vsekakor ne gre pripisati zgolj razlikam v številu volilnih upravičencev in številu županskih kandidatov.
V Ljubljani glasove »vozijo«
Tajnik volilne komisije Mestne občine Ljubljana Gregor Rigler pravi, da je za razlike med občinami krivo prav to – različno število volilnih upravičencev in volišč. Če ima namreč Maribor ob okoli 90.000 volilcih 88 rednih volišč, jih ima Ljubljana ob skoraj 225.000 volilcih 259. »V Ljubljani štetje traja dlje, ker je pač občina tako velika,« pravi Rigler.
Kakšen pa je v Ljubljani sistem preštevanja in vnašanja glasov? »Najprej glasove preštejejo volilni odbori. Ti preštejejo glasove za vse tri vrste glasovnic – za župane, mestni svet in četrtne skupnosti. Ko to preštejejo, vse skupaj prinesejo na volilno komisijo, kjer ponovno preverimo pravilnost izračunov,« nam je pojasnil Rigler. Nato rezultate vnesejo v informacijski sistem oziroma aplikacijo. »Ta vnos je seveda počasen, ker je treba v sistem vtipkati tudi preferenčne glasove. Tudi pri tistem, ki nima preferenčnega glasu, je treba to označiti z ničlo in tako naprej. Zdaj pa si predstavljajte, kako gre vse to pri kakih 1200 kandidatih.«
Res je sicer, kot pravi Rigler, da je v preteklosti že prišlo do poskusov spreminjanja sistema štetja in sporočanja glasov, a se to po njegovih ocenah ni obneslo. »Leta 2014 smo poskusili rešitev, po kateri bi odbori najprej prešteli vse glasove za župane in jih prinesli, potem pa bi prešteli še drugo. A da bi se nekdo iz Sostrega vozil na volilno komisijo, da bi povedal, koliko je katerih županskih glasov, in prinesel papirje, potem pa se vrnil, da bi preštel še glasove za mestni svet in drugo – to ne gre,« meni Rigler. Prav tako so po njegovih besedah v Ljubljani v preteklosti že preizkusili sporočanje volilnih rezultatov iz odborov na komisijo po telefonu. »Izkazalo se je za katastrofo. V tem primeru se namreč lahko zgodi, da rezultate že vneseš v program, ko dokumenti dejansko prispejo na odbor, pa pri ponovnem preverjanju ugotoviš, da se je zgodila napaka, in jo je treba popravljati za nazaj,« je dejal.
V Mariboru telefonirajo
A prav takšen sistem imajo, kot so nam povedali, trenutno v Mariboru. Tajnica volilne komisije Mestne občine Maribor Rosana Klančnik temu pripisuje tudi ažurnejše podatke na spletni strani DVK. »Zakaj smo bili v Mariboru hitrejši? Ker smo se z volilnimi odbori dogovorili, da najprej preštejejo glasove za župane in nam jih sporočijo po telefonu. Mi pa smo nato sporočeno neposredno vnašali v informacijski sistem. Ko so nam potem z volilnih odborov vse gradivo prinesli še v fizični obliki, smo seveda vnesene podatke pregledali,« nam je povedala. Pa je zaradi tega prihajalo do napak in naknadnih popravkov v informacijskem sistemu? Ne, pravi Rosana Klančnik. »V primeru glasov za župane na primer ni bilo niti ene napake,« je dejala. Takšen sistem štetja, sporočanja in vnašanja glasov se po njenih besedah torej obnese. Letos ga sicer niso uporabili prvič – na enak način so se organizirali že vsaj na prejšnjih lokalnih volitvah leta 2018.
Glavna je seveda natančnost
Na ministrstvu za javno upravo, kjer skrbijo za organizacijo lokalnih volitev, ob tem poudarjajo, da glavno vodilo pri preštevanju glasov seveda ni hitrost. »Štetje glasovnic izvajajo volilni odbori po zaprtju volišč. Pri tem jih vodita natančnost in verodostojnost rezultatov in ne hitrost,« so zapisali.
Tudi sami sicer razlike v času štetja med občinami pripisujejo zlasti razlikam v številu volilnih upravičencev, ki jih je na posameznem volišču od 50 do več kot tisoč. »Pri tem velja upoštevati, da se hkrati z župani in člani občinskih svetov volijo še sveti približno 1000 krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Na lokalnih volitvah se pri proporcionalnem sistemu za občinske svete in svete krajevnih skupnosti štejejo še preferenčni glasovi, ki jih volitve za poslance državnega zbora ne poznajo. Vse to ustrezno podaljša postopek ugotavljanja izidov,« so izpostavili.
