Celje. Ribiška družina Celje je začela gradnjo športnega pristanišča Brezova ob Šmartinskem jezeru. Dela bodo trajala približno tri tedne, v tem času pa bo na tem delu polotoka dostop otežen, prav tako ribolov. Glavna novost projekta bo nov lesen pomol, ki ga bodo postavili v okviru projekta Pametna ribiška skupnost. Gre za projekt, ki ga celjska ribiška družina izvaja v tesnem sodelovanju s celjsko občino, kmetijo Mlake iz Vojnika, družbo CresCo, ki je koordinatorica evropskega projekta Ribiškega sklada, in Lokalno akcijsko skupino za ribištvo Savinjske regije.
Povezovanje različnih ponudnikov je ključno
Ribiška družina Celje se ponaša z več kot 60-letno tradicijo, poleg Šmartinskega jezera pa upravlja tudi reki Savinjo in Hudinjo ter gojitvena jezera Goričica. V četrtek, 18. septembra, bodo v ribiškem domu na Šmartinskem jezeru, v Pristanu za pr'jatle, pripravili že tretje srečanje zainteresiranih soustvarjalcev projekta Pametne ribiške skupnosti, katerega cilj je vzpostavitev podpornega okolja za trajnostni razvoj ribištva in posledično krepitev ribiške destinacije na njihovem območju. Tokrat bodo spregovorili o ureditvi sprehajalnih poti in varnih pomolov, družinam prijaznih nastanitvah, kulinariki in lokalnih pridelkih, od dobrot kmečkih žena do gostiln, ki ponujajo domačo hrano, pa tudi o športno-rekreativnih aktivnostih, ki so primerne za vso družino, velnesu in drugih storitvah za sprostitev ter o kulturni in doživljajski ponudbi v mestu Celje. Ribiči bodo predstavili različne tehnike ribolova.
Na enem od preteklih srečanj so spregovorili o zgodovini ribogojstva ter pravilih in etiki ribičev. »Ribiče na ribolovu pogosto spremljajo njihove boljše polovice, ki si želijo med tem, ko njihovi možje ribarijo ob Šmartinskem jezeru, ogledati mestne znamenitosti, se razvajati v velnes centrih in podobno,« pravi predsednik Ribiške družine Celje Bojan Kočevar. In doda, da se ves čas trudijo najti tudi sinergije med urbanim ekosistemom in vodnimi habitati. »Povezovanje in sodelovanje različnih ponudnikov v okolici Šmartinskega jezera, od gastronomije do razvajanja, je zato ključnega pomena,« izpostavi Kočevar. Predstavniki kmetije Mlake iz Vojnika so na enem od srečanj opozorili na vpliv podnebnih sprememb na vodne habitate in ribje vrste. Ukvarjali so se tudi z vstopno-izstopnimi točkami ob jezeru, ki jih je treba urediti in hkrati bedeti nad higieno plovil, da bi preprečili morebitno širjenje škodljivih mikroorganizmov v jezeru.
