Močvirje je vstop v čustveno podzemlje. »V blatno podzavest. V dušeče globine in rodovitne razkošnosti. Kot strašljivega in lepljivega ga lahko vidite kot zastano, polno žuželk, ali brbotajoče, prekipevajoče od življenja. Kakor koli, tam, kjer se voda tako gosto zmeša s prstjo, vse stvari, zvezdne iskre, svetle ideje in sanje, dobijo obliko. Tu se začne uresničevati življenje,« je Špela Kaplja čustveno orisala podobo močvirja in dodala, da živijo člani društva Terra Anima v neposredni bližini močvirnega ekosistema Blata in Mlake, ki so del krajinskega parka. »Leta 2015 smo v društvu Terra Anima oblikovali civilno iniciativo za zaščito tega območja. Sedem let je trajalo, da so se postopki sprožili in imamo zdaj krajinski park. Z Močvirnim simpozijem želimo opolnomočiti posameznike, ki jim je dragocen njihov lokalni okoliš, kako se zavzeti zanj, kako postati njegov varuh – ali le nekdo, ki se v njem napaja in iz tega črpa moč,« je povedala in dodala, da želijo s svojimi zgodbami navdihniti in pokazati, da so spremembe mogoče.

Pomen zgodb pri okoljskem izobraževanju

Močvirni simpozij bo združil stroko in umetnost, saj verjamejo, da je umetnost izjemno orodje ozaveščanja o pomenu ohranjanja narave in izobraževanja o naravi. »V društvu razvijamo umetnost pripovedovanja zgodb, ki so bile v preteklosti ključno orodje za učenje o naravnem svetu in razumevanje njegovih pojavov. V času okoljskih kriz in podnebnih sprememb spet igrajo ključno vlogo pri okoljskem izobraževanju. Največji atribut zgodb je, da v poslušalcih vzbujajo empatijo in spodbujajo k aktivnemu delovanju za zaščito narave,« je povedala Špela Kaplja in izpostavila skupino otrok, ki se že dva meseca pripravlja na otroško predstavo Pesem iz vira moči. Predstavo, ki pripoveduje o skrivnosti močvirja in preko zgodbe poudari njegov pomen, si bo mogoče ogledati v petek, 19. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu Radomlje.

Po predstavi bodo ob 18. uri sledila kratka predavanja o pomenu močvirij. »Zelena nit govorov bo predstavitev različnih pristopov za izobraževanje o močvirjih, ki temeljijo na osebni izkušnji. Tukaj bi predvsem izpostavila dr. Gregorja Torkarja, ki ima izjemne izkušnje s področja izobraževanja o naravi, Dušica Kunaver pa bo s svojim bogatim znanjem predstavila, kakšno mesto imajo močvirja v ljudskem izročilu,« je omenila nekaj govorcev. V soboto prirejajo alternativno vodenje po poučni poti Blata in Mlake, zvečer pa bo sledilo pripovedovanje zgodb za odrasle Močvirne metamorfoze. »Dogodek je namenjen tako otrokom kot odraslim, strokovni javnosti in vsem posameznikom, ki jih zanimajo močvirja in varovanje narave v širšem pomenu. Pestro bo, kot se za močvirja, ki so zakladnica biodiverzitete, spodobi.«

Delo lokalne iniciative

Namen simpozija je v prvi vrsti povezovanje in širjenje dobrih praks, ki lahko pomagajo pri ozaveščanju o pomenu močvirij. »Na območju občine Domžale je še nekaj manjših, še nezavarovanih mokrišč, ki jih želimo v naslednjih letih zavarovati. Ključno je območje Želodnika, ki je znotraj krajinskega parka, vendar je zaradi načrtovane gradnje industrijske cone in povezovalne ceste izključen iz zavarovanega območja. Pri vsem znanju, ki ga imamo o pomenu mokrišč, je takšna gradnja nedopustna, stari načrti pa se na podlagi novih znanj ter vseevropske zavezanosti k zavarovanju mokrišč lahko opustijo,« je bil kritična Kapljeva, ki je izpostavila, da mokrišča izgubljamo hitreje kot tropski gozd. »Od leta 1700 smo na globalni ravni izgubili skoraj 90 odstotkov mokrišč. Izgubljamo jih trikrat hitreje kot gozdove. Ti najbolj ranljivi ekosistemi so pomembni kot klimatske naprave pri obvladovanju podnebnih sprememb, zagotavljanju pitne vode in prečiščevanju ter bogatenju podtalnice. Mokrišča so ledvice pokrajine in zakladnica biodiverzitete, biotsko najbolj raznoliki ekosistemi,« je povedala in dodala, da se delovanje civilne iniciative nadaljuje.