Triglavski narodni park je eno najbolj raznolikih in bogatih območij narave v Sloveniji in Evropi. To se odraža tudi v vse večjem obisku parka, kar še posebej vpliva na življenjski prostor redkih in zavarovanih živalskih ter rastlinskih vrst in habitatnih tipov. Vodja projekta Vrh Julijcev, sicer pa vodja oddelka za varstvo narave v javnem zavodu Triglavski narodni park Andrej Arih je poudaril, da se obisk v TNP iz leta v leto povečuje; konkretnih številk glede na to, da za vstop v park ni predvidena vstopnica, sicer ne morejo podati, a govorimo o milijonih, ne o tisočih obiskovalcev.

Informirajo s tablami

»Pokljuka je obremenjena z različnimi oblikami človekove dejavnosti. Ureditev mirnih območij pomeni izločitev teh dejavnosti z območij, ki so za petelina najpomembnejša,« je ob tem dejal Arih. Da bi obiskovalec vedel, kje so mirna območja, skrbijo informacijske table in manjše tablice, ki označujejo sama mirna območja. Ponekod so postavljeni stebrički, ograje, klopi, ki skrbijo za to, da obiskovalci vedo, kje se gibati. Ob cesti na Pokljuko so postavili tudi prikazovalnike hitrosti, saj je priporočljiva hitrost vožnje zaradi zmanjšanja hrupa 50 kilometrov na uro.

»Ubrali smo pristop, da je obiskovalcu res jasno, kje se nahaja in na kaj mora biti pozoren,« je ob tem poudarila Nina Alič iz TNP in pojasnila, da je na označenih gozdnih cestah promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti. Za zimsko sezono pa so skupaj s PZS pripravili tudi zemljevid priporočenih turnosmučarskih poti na Pokljuki.

Poti v hribe je dovolj

»Dejstvo je, da je treba ljudi usmerjati na hojo po poteh. Spodbujajo tudi način 'iz doline v višine peš' oziroma čim večjo uporabo javnega prevoza,« je dodal Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, kjer projekt ureditve mirnih območij močno podpirajo. »Poti je dovolj in s tem nikakor ne kratimo doživetij ljudem, ki hodijo v gore,« je povedal Šolar. V okviru projekta bodo začrtali 19 mirnih območij, v načrtu pa jih je skupno kar 138.

Zakaj je pomembno, da se pohodniki držijo začrtanih poti in ne hodijo po brezpotjih, je pojasnil Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: »Divji petelin ne more izbirati, kje bo živel. Vezan je na primeren gozd, kar pri nas pomeni na višini med 1400 in 1500 metri. To je ravno plato Pokljuke. Ustrezajo mu tudi iglasti gozdovi,« je pojasnil in dodal, da je bilo umeščanje mirnih con prav tu velik izziv. »Razpršen obisk želimo usmeriti na poti,« je med drugim poudaril tudi Mihelič. In če se nekje dobro počuti petelin, se bodo tudi druge tam živeče živalske vrste.