Tisti, ki ne želijo plačevati visokih cen za kakovostno zelenjavo in so pripravljeni prijeti za motiko in grablje, lahko na polju pri Brezovici sodelujejo pri pridelovanju zelenjave v skupnosti. Tam od leta 2017 deluje Agrodivizija, ki je organizirana po načelih demokratičnega samoupravljanja, kot pravi eden od najaktivnejših članov Andraž Breška. Ta pojasnjuje, da s svojim udejstvovanjem odgovarjajo na podnebno ter socialno krizo in obenem uvajajo prakso ekonomske demokracije. Vsak član skupnosti soodloča, katere rastline bodo sadili, v kaj bodo vlagali, kaj bodo delali… »V praski je to videti tako, da imamo enkrat letno skupščino, na kateri izvolimo tričlansko koordinacijo, ki naredi setveni, finančni in terminski načrt. Koordinacija sklicuje delovne akcije in skrbi, da zadeva živi, vsi ostali pa na polje pridejo, ko zmorejo,« pravi Breška in dodaja, da na polju redno dela okrog 20, 30 ljudi, še precej več pa jih prihaja občasno.
Vsak, ki opravi nekaj dela, lahko domov odnese zelenjavo. »Delujemo po princip prostovoljnega dela. Pri tem ni obveznosti, čeprav ljudi spodbujamo, da na njivo pridejo vsaj enkrat ali dvakrat na mesec,« je razložil in dodal, da delovne akcije sklicujejo dvakrat na teden in vnaprej določijo, kaj je treba postoriti. Tako lahko tisti, ki niso ves čas vključeni v delovni proces, pridejo pomagat, kadar pač želijo, na koncu dneva pa lahko vzamejo zelenjavo za lastno porabo, kolikor je želijo. »Glavni namen je, da omogočimo ljudem dostop do zdrave biološke, ekološke zelenjave, ki si jo lahko pridelajo s svojim delom, presežke pa prodamo, s čimer krijemo stroške naslednje sezone,« pravi.
Želijo postati zadruga
Gojijo številne vrste zelenjave, od paradižnika do različnih solat. Parcela, na kateri kmetujejo, je velika en hektar. Od tega obdelujejo eno tretjino, preostalo pa so prepustili naravi. Ker tako lahko ptič kosec gnezdi v visoki travi, ki jo pokosijo šele v poznem poletju, so pridobili tudi nekaj evropskih sredstev za ohranjanje narave. Imajo tudi rastlinjak, zemlje ne orjejo, pač pa kolobarijo.
Pridelki niso bogati le glede na različne vrste zelenjave, ampak tudi po pridelani količini. Letos so prodali skoraj 1200 kilogramov, pridelali pa so je trikrat do štirikrat več, kar je šlo za lastno porabo. Zaslužili so okrog 2500 evrov, kar bo, kot pravi naš sogovornik, ravno zadostovalo za financiranje naslednje sezone. Naročila sprejemajo po spletni trgovini, nekaj zelenjave prodajo v restavracije, nekaj pa prodajalcem ekološko pridelane hrane.
Dolgoročni cilj Agrodivizije je, da bi postali zadruga. Zdaj je sicer lastnik zemlje poslanec Miha Kordiš, ki je pred štirimi leti tudi začel projekt. Andraž Breška pravi, da so se o zadružništvu že izobraževali, skušali bodo narediti tudi načrt za prestrukturiranje v zadrugo. V vsakem primeru bodo nadaljevali obdelovanje zemlje. To že zdaj počnejo v okviru zavoda NDP TOZD, ki združuje še dva kolektiva – samooskrbno spletno trgovino s skupnostno (domačo) robo Za-druga in SZD Sila, ki se ukvarja s sindikalizmom.
