»Škodi nam vsaka padavina, ker ustavi proces kristalizacije. Zdaj spremljamo razmere. Če pade v kratkem času večja količina dežja ali če deževje traja dlje, moramo čim hitreje ukrepati, prečrpavati vodo iz solinskih bazenov ali celo zamenjati morsko vodo na celotni kristalizacijski površini,« je pojasnil Diego Lazar, vodja pridelave soli v podjetju Soline. Najbolj pomembno je, da zavarujejo petolo. To je nekaj milimetrov debela naravna mikrobna preproga, ki pokriva dno solinskih bazenov. Sestavljajo jo mikroorganizmi in minerali in preprečuje, da bi se v sol primešalo morsko blato. Petola je ključna za pripravo vrhunske soli, poleg znanja, izkušenj in zavzetosti solinarjev.
»Naše soline temeljijo na ročnem delu – od priprave bazenov do pobiranja soli. Glavna gradnika sta solinsko blato in les, ki zahtevata nenehno vzdrževanje. To opravimo v hladnejšem delu leta, ko sol še ne kristalizira. Proti poletju pa vse sile usmerimo v rokovanje s slanico in končno tudi v pobiranje soli. Sezona lahko traja do 70 dni, v njenem vrhuncu pa solinar dnevno pridela tudi več kot dve toni soli. Pridelka ni mogoče predvideti – vse je odvisno od sonca, vetra in vztrajnosti. Zato pravimo: sol se dela pozimi – ne nastaja sama od sebe in brez skrbnega vzdrževanja bazenov je poleti ne bi bilo,« poudarja Diego Lazar.
Ohranjanje obrtniške dediščine in cilji pridelave
Aktivna pridelava v Sečoveljskih solinah poteka na območju Lera, kjer je letos v proces vpetih 16 zaposlenih in 5 najemnikov, ki skrbijo za 17 kristalizacijskih polj. Na Leri so površine razdeljene na izparilne bazene za pripravo slanice in kristalizacijske bazene, kjer pobirajo sol. Letos so medse sprejeli štiri nove solinarje, kar je dober obet za ohranjanje dragocene obrtniške dediščine za prihodnje rodove. »Z veseljem sprejmemo vsakogar, ki želi pomagati pri pobiranju soli ali postati solinar,« pravi Diego Lazar.
Sečoveljske soline so najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju in ene redkih solin na svetu, kjer se sol prideluje po več stoletij starih postopkih, poudarjajo v Solinah, ki so v lasti Telekoma Slovenije.
Solinarji z ročnim delom pobirajo tradicionalno jedilno sol, Piransko sol z zaščitenim geografskim poreklom in najbolj cenjeni solni cvet. Najbolj previdni morajo biti s solnim cvetom. Sredi dneva, ko morska voda skoraj zavre, sol hoče v nebo in tako ostaja na gladini. To slano peno – solni cvet – s posebnim sitom previdno poberejo s površine morske vode v bazenu.
Z načrtovanimi 2000 tonami pobrane soli bi pokrili več kot polovico celoletne priporočene porabe soli v Sloveniji – to je do pet gramov na dan, pravijo v Solinah. Sol v hrani je treba previdno odmerjati, zato naj bo čim boljše kakovosti in okusa. V Solinah se pohvalijo, da je njihova sol najbolj okusna tradicionalno pridelana sol na svetu; tako je v raziskavi objavil profesor Ryota Kataoka z japonske Univerze Yamanashi.
Solinarski praznik in odprta vrata Krajinskega parka
Nagrada za dobro opravljeno delo je vsakoletni tradicionalni Solinarski praznik. Letos bo 23. avgusta. Takrat bodo vrata Krajinskega parka Sečoveljske soline odprta za vse obiskovalce, ki želijo spoznavati solinarsko izročilo.
