Vseslovenska vozovnica za javni potniški promet bi bila po besedah naših sogovornikov več kot dobrodošla. Podobne vozovnice so v zadnjih dveh letih, kar je veliko govora o zelenem prehodu in spodbudi javnemu potniškemu prometu po epidemiji, nenazadnje uvedlo več evropskih držav, poteza pa se je izkazala za uspešno. Avstrija je recimo oktobra 2021 uvedla letno vozovnico klimaticket, ki krije ves javni potniški promet v državi in za zaposlene stane 1095 evrov, mlajši od 25 in starejši od 65 let zanjo odštejejo 821 evrov, imajo pa tudi družinsko letno vozovnico za 1205 evrov. Časnik Kurier je decembra poročal, da je od njene uvedbe vozovnico kupilo že 208.000 ljudi, kar je več kot preseglo pričakovanja, da bodo v tem času prodali okoli 100.000 vozovnic.
Še bolj je bila lani odmevna začasna uvedba izjemno ugodne mesečne vozovnice v Nemčiji, ki je za celotno državo stala neverjetnih 9 evrov. Vlada se je za tako poceni vozovnico odločila, da bi gospodinjstvom pomagala ob naraščajoči inflaciji in dragih energentih, spodbudila pa naj bi tudi uporabo javnega potniškega prometa. Oba cilja je po mnenju nemških komentatorjev dosegla, se je pa zaradi zelo nizke cene pojavila znana težava: poceni vozovnice so povzročile cel kup potovanj, ki se sicer ne bi zgodila, predvsem pri upokojencih in ljudeh, ki si daljših potovanj običajno ne privoščijo. Naval na vlake je večkrat povzročil kolaps sistema, ki so ga seveda občutili tudi tisti, ki so že prej redno potovali na določenih linijah. Nemška vlada se je po tem eksperimentu odločila, da ga ne bo več ponovila, naj bi pa maja zaživela enotna mesečna vozovnica za 49 evrov, kar je še vedno izjemno ugodno.
Nujno je treba pokriti
vse prevoznike
Če bi v Sloveniji uvedli vseslovensko mesečno vozovnico za 70 evrov, bi se po ceni uvrstili nekje med Avstrijo in Nemčijo, pri čemer je kupna moč pri nas seveda bistveno nižja, kakovost javnega potniškega promet pa tudi. Čeprav je Matjaž Vrčko, vodja sektorja za javni potniški promet na ministrstvu za infrastrukturo, omenjal, da bi vozovnica pokrila celoten regionalni javni potniški promet v državi, z nekim doplačilom pa tudi mestni potniški promet, bi bilo verjetno smiselno ceno še nekoliko znižati, vanjo pa absolutno vključiti ves javni potniški promet. Podatki namreč kažejo, da je na številnih relacijah v ljubljanski regiji, kjer je največ potnikov, danes mesečni strošek potovanja nižji od 70 evrov in bi bila tako vozovnica neatraktivna, sploh če ne bi zajemala Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Direktor LPP Peter Horvat pravi, da bi uvedba take vozovnice pripeljala do nesmiselne situacije, ko bi za mesečne prevoze po vsej Sloveniji potnik plačal 70 evrov, za mestni prevoz v Ljubljani pa 37 evrov. »Razmisliti bo treba tudi o tem, kaj bomo naredili z vozovnicami za krajše relacije, ker domnevam, da vseslovenska vozovnica za nekoga, ki se vozi iz Škofljice ali Vrhnike, ne bo zanimiva. Mislim, da je nujno preseči to ločevanje regionalnih in mestnih prevozov in začeti razmišljati o javnem potniškem prometu kot celoti,« opozarja Horvat.
Tudi raziskovalcu na Urbanističnem inštitutu Slovenije Simonu Koblarju se ne zdi smiselno, če bi morali potniki poleg vseslovenske kupovati še mestno vozovnico. »Res je, da dobiš neko dodatno storitev, ampak z mestnim avtobusom se ne pelješ zato, ker bi to bilo fino, ampak zato, ker je cilj potovanja, na primer tvoje delovno mesto, preveč oddaljen od železniškega ali pa avtobusnega postajališča. V tem primeru zopet plačaš z daljšim potovalnim časom. Je pa težava na tak način podarjene vozovnice to, da bi se kdo, ki bi drugače kolesaril ali pešačil do službe, začel voziti z mestnim avtobusom,« pravi Koblar.
Anomalij pri vozovnicah
malo morje
Če bo država spreminjala politiko na področju vozovnic, je tudi po njegovem mnenju smiselno, da gre v smer popolne cenovne integracije, tudi zato, da bi sistem, ki je danes milo rečeno kaotičen, naredili bolj pregleden. »To, da sedaj Slovenske železnice ponujajo svojim abonentom dodatne ugodnosti, kot je nekoliko ugodnejša cena ter vožnja z vlaki višje kategorije brez doplačila, ni dobro, saj se marsikdo odloči za nakup abonentske vozovnice SŽ, ne pa vozovnice integriranega javnega potniškega prometa (IJPP). S tem se seveda odreče možnosti potovanja z avtobusom brez doplačila,« pravi Koblar.
Razlika med abonentsko vozovnico SŽ in vozovnico IJPP je občutna, saj recimo mesečna vozovnica SŽ za relacijo med Kranjem in Ljubljano stane 72,80 evra, vozovnica IJPP pa 99,20 evra. A najbolj je neumno, da nesubvencionirana vozovnica IJPP omogoča prestopanje med vlakom in medkrajevnimi avtobusnimi prevozniki, ne pa tudi med vlakom in LPP, kot to velja za subvencionirano vozovnico IJPP za dijake in študente.
Kot smo enkrat že pisali, kombiniranje terminskih vozovnic potnike stane ogromno, zato bi bili finančno bistveno na boljšem, če bi uvedli vseslovensko vozovnico za javni potniški promet brez izjeme. Sploh če bi bila na voljo tudi cenejša letna vozovnica. Danes recimo skupna cena letnih vozovnic za vlak in LPP med Domžalami in Ljubljano znaša skoraj 800 evrov, pri čemer velja samo za to relacijo. Če bi se hipotetično želeli po uporabnosti najceneje približati vseslovenski vozovnici, bi morali recimo izbrati mesečno pavšalno vozovnico SŽ za vse relacije, ki stane 223,60 evra in doplačati še 37 evrov za ljubljanski mestni potniški promet (ali kakšen drug). To pa še vedno ne bi krilo medkrajevnih avtobusnih prevozov, vključenih v vozovnico IJPP, ki pa v obliki pavšalne vozovnice za vse relacije ne obstaja.
