Vlada in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) sta pogodbo podpisala na podlagi zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP), ki ureja pogoje in prehodno financiranje za začasno zagotavljanje proizvodnje in dobave toplote v Šaleški dolini ter je bil sprejet decembra lani. Zanj je od 67 takrat prisotnih glasovalo 50 poslancev v državnem zboru.
A to je le prvi od sicer treh ključnih zakonov, ki definirajo prihodnost Premogovnika Velenje (PV) in TEŠ ter njuno nadaljnje delovanje in obenem vzdržno poslovanje do leta 2033. V pripravi sta še zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, ki načrtuje razvojne ukrepe za gospodarsko, socialno in okoljsko prenovo regije, za katere se je javna obravnava končala 25. avgusta, in zakon o postopnem zapiranju PV, ki opredeljuje časovnico za prenehanje izkopavanja premoga do 31. decembra 2033 in potek zapiralnih del. Oba v Šaleški regiji še vedno čakajo.
Dolgotrajno usklajevanje pogodbe
Zanimivo je, čemu sta vlada in TEŠ pogodbo, ki jo je v imenu vlade podpisal minister za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Bojan Kumer, podpisala šele zdaj, čeprav obveznost izvajanja gospodarske javne službe velja od 1. januarja, režim delovanja TEŠ pa izhaja iz že omenjenega in lani sprejetega ZPFPPIP. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bila pot do podpisa pogodbe tako dolga na račun dolgotrajnega usklajevanja.
»Pravna podlaga na osnovi sprejetega ZPFPPIP je res obstajala, a je moral MOPE izdati še odločbo, na osnovi katere so zdaj sestavili pogodbo in so jo dolgo usklajevali z ministrstvom za finance,« smo neuradno izvedeli. »Obveznost za proizvodnjo in dobavo toplote distributerju toplote na območju velenjske in šoštanjske občine izhaja iz ZPFPPIP in TEŠ je dolžan izvajati gospodarsko javno službo od 1. januarja, pogodba o njenem izvajanju pa konkretizira medsebojna razmerja po tem zakonu in se sklepa za čas njenega trajanja.
Omogoča izplačila državnega nadomestila TEŠ, saj so prehodne zakonske določbe ZPFPPIP konkretno opredeljevale zgolj prvih nekaj izplačil, nadaljnja pa so bila pogojena s sklenitvijo pogodbe, kar izrecno predvideva že sam zakon. Do zamude pri sklepanju pogodbe je prišlo zaradi daljšega procesa usklajevanja njene vsebine med relevantnimi subjekti,« so uradno pojasnili v TEŠ, ki za proizvodnjo toplote obratuje z zmanjšano močjo.
Kljub temu so minulo zimsko sezono proizvedli le deset odstotkov manj elektrike kot leto pred tem; TEŠ jo je večinoma prodal Borzenu, del pa na trgu. Če bi razmere dovoljevale, bi TEŠ, tudi po zakonu, lahko obratoval tudi z večjo močjo in proizvedel več elektrike, a bi se v tem primeru potreba po državnem nadomestilu znižala. Spomnimo, da sta se tako TEŠ kot PV s to potezo izognila insolventnosti, ki jima je grozila v začetku leta zaradi izgub, ki so bile predvsem posledica občutno predrage naložbe v TEŠ 6, hkrati so v obeh družbah ohranili delovna mesta.
Poslovanje HSE bo razbremenjeno
Spomnimo, da sta TEŠ in PV z novo ureditvijo, ki jo je prinesel decembra sprejeti zakon, iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) prešla v last države in pod okrilje Slovenskega državnega holdinga, TEŠ pa od začetka leta namesto proizvodnje elektrike v prvi vrsti zagotavlja toploto za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj.
Kot so povedali v vladi, bo razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe krila država z nadomestilom, ki naj bi v treh kurilnih sezonah, do leta 2027, znašalo okoli 324 milijonov evrov. Nadomestilo bi država krila predvidoma iz dividend energetskih družb, še posebej HSE, katerega poslovanje bo z novo rešitvijo močno razbremenjeno. Bodo pa morali za omenjeno obdobje zagotoviti še slabih 80 milijonov evrov za odplačilo posojila Evropski investicijski banki za šesti blok TEŠ 6.
