Na območju Mestne občine Ljubljana je 536 nadzornih kamer, ki so v upravljanju javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) in namenjene nadzoru javnih površin. Podjetje je na pobudo zavoda Državljan D razkrilo lokacije in tip nadzornih kamer, a šele po posredovanju upravnega sodišča, ki je razsodilo, da mora javno podjetje ugoditi pozivu informacijske pooblaščenke in razkriti vse lokacije in informacije o vrsti nadzornih kamer na posamezni lokaciji. Domen Savič, direktor omenjenega zavoda, je prejšnji teden na pogovoru v Računalniškem muzeju o občinskem videonadzoru opozoril, da se počasi pomikamo v »družbo nadzora«. Po njegovi oceni uvedba tolikšnega števila nadzornih kamer poteka brez javne razprave ali vsaj študije, ki bi ugotovila, ali je takšen nadzor javnih površin sploh smiseln in učinkovit.
Andrej Tomšič iz urada informacijske pooblaščenke je v pogovoru izpostavil, da ima Slovenija od lani sprejetega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) jasno določene pogoje videonadzora javnih površin. 80. člen omenjenega zakona določa, da je videonadzor dovoljen izključno zaradi možnosti resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi ali varnost premoženja. A še to samo, če ni mogoče varnosti zagotoviti s kakšnim drugim sredstvom. »Kar pa v zakonu manjka, je določitev pogojev učinkovitosti videonadzora. V praksi je težko to pričakovati od zakonodaje, saj takšne meritve niso najbolj enostavne. Če na nekem mestu postavimo kamero in se tam nič ne zgodi, ali to pomeni, da se ni nič zgodilo zaradi videonadzora ali zaradi česa drugega?« se sprašuje Tomšič.
Na LPT smo naslovili vprašanje, zakaj so razkrili lokacije in tip nadzornih nadzornih kamer šele po posredovanju informacijske pooblaščenke oziroma po tožbi na upravnem sodišču. Pojasnili so, da podatkov niso hoteli razkriti zaradi hekerjev.
Po navedbah LPT naj bi hekerji poskušali zbrati čim več podatkov o sistemu, ki ga napadajo, zato lahko javna objava tipa nadzornih kamer škodi varnosti. »Z zavrnitvijo prošnje smo želeli le dodatno obvarovati sistem, ki ga upravljamo. Zavrnitev se nikakor ni nanašala na razkritje lokacije kamer, ki so na terenu označene in vidne, temveč zgolj na razkritje podatkov o znamki in tipu kamer,« so pojasnili.
Savič pa je sporočil, da je iz uradnih dokumentov razvidno, da LPT ni hotel razkriti niti lokacij, za kar so informacijski pooblaščenki in kasneje sodišču navedli številne razloge. Upravno sodišče je sicer argument o hekerjih zavrnilo z obrazložitvijo, da »zagotavljanje učinkovite in vzdržne informacijske varnosti podatkov ni odvisno od javnosti, blagovne znamke in tipa kamer, ampak od organizacijskih in tehničnih postopkov in ukrepov«. Največ nadzornih kamer je na parkiriščih in v garažnih hišah, garažna hiša Kongresni trg na primer je opremljena s 65 nadzornimi kamerami, Kozolec pa z 42.
Več kamer, manj kriminala
Ena izmed največjih koncentracij občinskih nadzornih kamer je na glavni ljubljanski tržnici. Tam so septembra 2022 postavili kar 40 nadzornih kamer. Na spletni strani LPT so utemeljili, da so kamere na tržnici postavili zaradi povečanega števila incidentov, vandalizma in kaznivih dejanj, med katerimi so izpostavili vlome. »Videonadzor se uvaja z namenom zmanjšanja tveganj za ogrožanje varnosti ljudi in preprečevanja oškodovanja premoženja, ki se nahaja na območju, na katerem se izvaja videonadzor. Na temelju posnetkov nadzornih kamer je namreč mogoče učinkoviteje odkrivati in preganjati storilce kaznivih dejanj,« so zapisali in dodali, da imajo kamere tudi preventivno vlogo. Po njihovi oceni obdelava osebnih podatkov v danih okoliščinah koristi tako upravljalcu kot tudi posameznikom, saj pomaga preprečevati različne vrste kriminalnih dejanj, ki pomenijo nevarnost za ljudi in javno premoženje. »Obdelava osebnih podatkov ima tako izrazit pozitiven učinek za posameznike in je posledično tudi v javnem interesu. Videonadzor se bo izvajal zgolj zunaj delovnega časa tržnic in lokalov, ki delujejo na območju osrednje ljubljanske tržnice. Na tak način bo zagotovljena tudi sorazmernost ukrepa uvedbe videonadzora – da ne bo presežen namen, zaradi katerega se ta uvaja,« so še dodali na LPT.
Učinek nadzornih kamer ni jasen
Težje pa je ugotoviti, ali se je zaradi nadzornih kamer dejansko zmanjšalo število kaznivih dejanj na območju tržnice. Iz policije so sporočili, da ne vodijo posebne evidence primerov, ko so posnetki videonadzornih sistemov vplivali na preiskavo. »Dejstvo pa je, da lahko sam posnetek služi kot pripomoček pri preiskovanju kaznivih dejanj ali pa v nadaljevanju tudi kot ključni dokaz v postopkih,« so še izpostavili na policiji. Tudi za območje glavne tržnice policija ne vodi posebnih evidenc, zato ne morejo komentirati, ali se je število kaznivih dejanj dejansko zmanjšalo, odkar je na tem območju 40 nadzornih kamer. Saviču so iz ljubljanske občine sicer odgovorili, da tudi LPT ne vodi evidence pojavov vandalizma na območju tržnice. So pa dodali, da je število primerov majhno: »Gre za res redke posamične manjše dogodke, kot so na primer poškodba stojnice v času protestov, poškodba platna okoli zbirnega mesta za odpadke in manjši grafiti.«
Prav tako na občini ne razpolagajo s točnimi podatki o številu kaznivih dejanj. So pa izpostavili, da glede vlomov in poskusov vlomov izstopa druga polovica leta 2023, torej slabo leto po uvedbi nadzornih kamer. Leta 2023 so na območju tržnice obravnavali štiri poskuse vloma v poslovne prostore pod Plečnikovimi arkadami in en poskus vloma v božično hiško na Pogačarjevem trgu. Uspešna pa sta bila dva vloma v poslovna prostora pod arkadami in vlom v hiško za prodajo vstopnic in drsalk na Pogačarjevem trgu. Iz mestnega redarstva so sporočili, da so v pristojnosti redarstva samo prekrški s področja vandalizma in grafitiranja, in to samo v primeru, da se prekršek zgodi v prisotnosti uradne osebe. Od leta 2019 do konca leta 2023 je redarstvo na območju glavne tržnice obravnavalo štirinajst kršitev, glavnina kršitev pa je bila povezana z nedostojnim vedenjem in vsiljivim beračenjem. Ali so številne nadzorne kamere na ljubljanski tržnici po njihovi oceni pomagale pri preiskavi omenjenih primerov, pa niso sporočili.
