»Razstava V zlati senci faraonov je nastala, ker letos obeležujemo sto let od odkritja Tutankamonove grobnice in smo razmišljali, na kak način bi obeležili Foitovo zbirko. Kot je znano, sta češka raziskovalca František Foit in Jirij Baum leta 1931 več kot mesec dni potovala po Afriki in takrat zbrala veliko fotografskega gradiva. Tega, ki ga hranimo v našem muzeju, sicer ni veliko, saj je večina ostala na Češkem, od koder pa so ga za razstavo posodili tudi nam. Pri tem smo uporabili tudi dele Foitovega dnevnika, ki smo ga morali pred tem še prevesti iz češčine v slovenščino. Marko Frelih, velik ljubitelj in strokovnjak egiptologije pa je zaslužen za to, da smo nekaj fotografij pridobili tudi iz dunajskega arhiva, tako, da je naša razstava dejansko mednarodna,« pove direktorica in višja kustosinja Muzeja Velenje Tanja Verboten. In doda, da so za razstavo izdelali tudi posebno piramido z vitrino, ki popestri prostor in poskrbi, da razstava ni preveč suhoparna.
Kot je ob odprtju dejal Frelih, faraoni še danes burijo domišljijo, a žal so bile grobnice vseh znanih faraonov žal izropane, le grobnica faraona Tutankamona je po nekakšnem čudežu ostala skoraj nedotaknjena in je ponudila neprecenljiv vpogled v življenje in pokopavanje faraonov ter njihovo materialno kulturo. Predmeti v tej grobnici so bili namreč večinoma izdelani iz zlata, dragih kamnov in drugih dragocenosti. »Nenavadno pa je, da so vsi, ki naj bi imeli opravka z odkritjem te grobnice, umirali v čudnih okoliščinah,« pojasni strokovnjak egiptologije. In doda, da so razstavljene fotografije zanimive zato, ker odstirajo tudi precej avtentično stanje spomenikov, ki so bili kasneje deležni velike prenove in danes izgledajo precej drugače kot so izgledali v času obiska Foita in Bauma leta 1931 v Afriki. »Zame je Egipt civilizacija vseh civilizacij in je nekaj izjemnega, saj so piramide postavljali že, ko so drugje ljudje še živeli v jamah. Njihova kultura pa je dejansko vplivala na ves svet,« pove Frelih. Najbolj zanimiva egipčanska zbirka se sicer nahaja v ljubljanskem Narodnem muzeju, kjer je tudi mumija in še veliko manjših predmetov, ki so bili najdeni na truplu pokojnega.
Foit v Afriko najprej z rojakom, nato še z ženo
Blaž Verbič, kustos Slovenskega etnografskega muzeja pa je ob odprtju razstave v Velenju poudaril, da je František Foit Velenjčanom precej blizu. »Predvsem zaradi njegove stalne razstave na velenjskem gradu, ki je edina in največja stalna zbirka afriških predmetov pri nas. V Muzeju Velenje imamo srečo, da hranimo tudi okoli 500 diapozitivov na steklu, ki so nastali na njegovi prvi poti v Afriko, skupaj z Baumom in dva zemljevida, na katera je vrisal njuno pot. In na podlagi tega odkritja smo že pred leti postavili precej odmevno razstavo Afrika 1931, ki je prepotovala velik del Slovenije, z njo smo gostovali tudi na Češkem. Sicer pa sta bila tako kipar Foit kot njegov sopotnik Jirij Baum, biolog, ki je raziskoval žuželke, rojena istega leta 1900. Oba skupaj pa sta Afriko od severa do juga leta 1931 prepotovala v pičlih osmih mesecih, kar je bil za tiste čase svojevrsten podvig,« pove Verbič. Po drugi svetovni vojni leta 1947 je Foit odpravo v Afriko ponovil s soprogo Ireno. Čeprav sta jo nameravala prepotovati v enem letu, sta zaradi nepričakovanih zapletov tam ostala kar 24 let, dokler jima leta 1971 povratka v Evropo, Jugoslavijo in nazadnje v Velenje ni omogočil takratni direktor etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Boris Kuhar. Leta 1971 je Foit, ki je svojo bogato etnografsko zbirko odstopil Velenju, umrl v prometni nesreči pri Arji vasi.
