»Danes je res velik praznik za Krško,« je dejala Anamarija Kranjc, ena od več kot 150 Krčanov, ki so v torek v obliki žive verige pomagali seliti gradivo iz stare Valvasorjeve knjižnice Krško v nove svetle in velike prostore. Iz rok v roke so najprej romali družbeni romani, v eni živi verigi naj bi preselili okoli tisoč knjig. »Knjiga mi veliko pomeni. Je duševna hrana, tako da kar redno obiskujem našo knjižnico. Nova knjižnica je res prekrasna. Je pa res, da smo bili navajeni stare knjižnice, z vsemi tistimi natlačenimi policami in knjigami vsepovsod. Imela je dušo, a prepričana sem, da jo bo dobila tudi nova, ko bo napolnjena s knjigami in ljudmi. Prav gotovo bo lažje najti želeno knjigo, vse bo bolj pregledno,« je dodala. V knjižnici se prav poseben dogodek obeta tudi 23. maja, ko bo živo verigo oblikovalo več kot 400 otrok in tako v nove prostore »preselilo« mladinski oddelek.
Gneča med natlačenimi policami
Tudi domačin Stanislav Dvoršek je nad novo knjižnico navdušen. »Kot otrok sem stanoval v neposredni bližini knjižnice, na drugi strani parka. Najprej je bila knjižnica v prostorih, kjer je danes sodišče. Ves čas smo tičali v njej. Zdaj, ko sem v pokoju, je tudi časa za branje malo več. Knjiga je vedno dobrodošla. Je pa bilo v stari knjižnici res že vse precej natlačeno, tako da je bila med policami kar gneča, ko si iskal kakšno knjigo in je še kdo prišel mimo.«
Po besedah direktorice Valvasorjeve knjižnice Urške Lobnikar Paunović morajo do junijske otvoritve preseliti približno 130.000 enot gradiva. »Danes je predzadnje dejanje, zadnje dejanje pa bo, ko bodo naše nove prostore napolnili naši uporabniki,« je dejala. »V novem prizidku se še posebej veselimo prostora, kjer bodo ljudje lahko prišli po knjigo, se v njem zadrževali, se družili, si izmenjali ideje, morda malo poklepetali, srečali kakšnega prijatelja, skratka za vse to bodo imeli prostor, ki pa ga v stari knjižnici ni bilo,« pravi Lobnikar-Paunovićeva. Večji del sredstev za 4,4 milijona evrov vredno naložbo je zagotovila krška občina, 380.000 evrov pa pričakuje iz Eko sklada. Po selitvi v nove prostore sledi obnova samostanskega dela knjižnice, ki naj bi bila zaključena v dveh letih. »Šele takrat bo knjižnica res na polno zaživela,« dodaja.
Več kot 6000 aktivnih članov
Valvasorjeva knjižnica je prvič odprla vrata leta 1965 v stavbi današnjega sodišča. Delovala je na 140 kvadratnih metrih, na voljo je imela 2150 knjig, odprta pa je bila dvanajst ur na teden. Od leta 1988 deluje v prostorih kapucinskega samostana. Danes šteje več kot 6000 aktivnih članov in okoli 130.000 enot gradiva. Poleg matične enote ima izposojevališča še na Vidmu, v Kostanjevici in na Senovem. Prostorska stiska v stari knjižnici v kapucinskem samostanu se je močno občutila na več področjih, pravi Lobnikar-Paunovićeva. »Nove knjige niso mogle zaživeti, kot bi morale, saj jih zaradi prepolnih polic nismo mogli izpostaviti. Predvsem pa nismo imeli nobenega prostora za prireditve, druženje, kar neka sodobna knjižnica mora imeti.«
Nov enoetažni prizidek velikosti 1600 kvadratnih metrov bo v celoti namenjen izposoji, v njem bodo leposlovni, strokovni in tudi mladinski oddelek, ki je zadnjih petnajst let deloval na drugi lokaciji. Samostanski del knjižnice velikosti 1100 kvadratnih metrov v dveh etažah pa bo po prenovi namenjen posebnim zbirkam, kot so spidvejska zbirka, kapucinska baročna knjižnica, Gspanova soba. V samostanu bodo tudi prireditvena dvorana, bogat domoznanski oddelek in upravni prostori. x
