Na jasi za gradom Tivoli, kjer so spomladi stekla dela, povezana z rekonstrukcijo Plečnikovega avditorija, je gradbišče zdaj za nekaj časa obmirovalo. Kot so pojasnili na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL, so dela na gradbišču začasno ustavljena zaradi odkritja ostalin starega Plečnikovega avditorija. »Ostaline avditorija je treba ohraniti v obstoječi obliki in obsegu, zato bo pri gradnji prišlo do nekaterih sprememb, ki se nanašajo na izvedbo temeljenja avditorija. Posledično se bodo dela nekoliko zamaknila,« so povedali na občini, medtem ko so na spletni strani tudi zapisali, da na podlagi usmeritev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Tivoliju poteka arheološko dokumentiranje.
Kot je pojasnil vodja arhitekturnega projekta Rok Žnidaršič iz studia Medprostor, so na gradbišču našli betonske robnike tribun Plečnikovega letnega gledališča, ki pa, »kot se je izkazalo, niso bili temeljeni, temveč le postavljeni v glino in se je zato stopničasta ureditev sčasoma deformirala. Del robnikov pa so najverjetneje v času vzpostavitve letnega kina (ki je deloval od konca druge svetovne vojne in do sredine šestdesetih let, op. a.) tudi prestavili in jih tako drugače uporabili.« Te dele bodo vrnili na njihovo originalno mesto, najdene ostaline pa bodo, kot je še povedal arhitekt, brez drugih posegov ostale in situ. »Originalna substanca bo tako ostala takšna, kot je bila najdena, čeprav beton ni v najboljšem stanju,« je še pojasnil Rok Žnidaršič. Poleg tega je arhitekt dodal, da odkritja ostalin niso pričakovali. »Po ustnih in pisnih virih o teh namreč nismo imeli podatkov, prav tako jih nismo dobili na podlagi sondiranja, ki smo ga izvedli, saj smo s sondami teren pregledovali tam, kjer so betonske elemente odstranili.«
Ostaline Plečnikovega avditorija bodo ob postavitvi rekonstrukcije letnega gledališča v Tivoliju vidne, je razložil Žnidaršič. »Kot je pokazala geodetska izmera, bo naš avditorij orientiran natančno tako, kot je bil izvorni, s tem da bo lesena tribuna nad originalno substanco dvignjena na jeklenih pilotih, ki bodo vtisnjeni v teren med vrstami robnikov.« Ostaline Plečnikovega avditorija bodo tako postale neposreden del projekta, ki sledi formi in konceptu nekdanjega prostora, vendar ne pomeni njegove replike, temveč interpretacijo, a brez vnašanja novih avtorskih elementov.
Bo novo letno gledališče
v Tivoliju zaživelo?
Da ostalin Plečnikovega avditorija niso pričakovali, pritrjuje tudi eden največjih poznavalcev Plečnikovega dela Andrej Hrausky, ki sicer projektu novega Plečnikovega avditorija že od začetka nasprotuje. Bil je tudi med prvopodpisanimi pod januarsko peticijo Poziv proti gradnji letnega gledališča v Tivoliju in za celostno urejanje parka, v kateri so krajinski arhitekti opozorili, da je Tivoli že preveč obremenjen, medtem ko Hrauskyjevo stališče izhaja predvsem iz zgodovinskih izkušenj. »Plečnikov avditorij so od leta 1933, ko je bilo gledališče zgrajeno, pa vse do druge svetovne vojne praktično uporabili samo enkrat. Izvedli so le eno predstavo s ponovitvijo, kar kaže na popoln neuspeh letnega gledališča.«
Za letno gledališče, kot je dodal Hrausky, so ob njegovem nastanku ugotovili, da je prostor neprimeren za zunanje predstave in eden od razlogov je bila močvirnata zemlja, kar je še danes precej podobno. Ob tem je arhitekt navedel še poročilo Tujskoprometna prizadevanja Ljubljane iz leta 1940, kjer so za Plečnikov avditorij zapisali, da prostor »ne ustreza vsem zahtevam, ki jih mora izpolnjevati gledališče na prostem, in sicer niti glede lege, niti glede ureditve, niti glede ozadja. Zato že več let leži prostor neizrabljen.« Zato Hrausky izraža skrb, da bo tudi novo letno gledališče, če na tem mestu v preteklosti že ni delovalo, tudi v sodobnosti kmalu zamrlo.
