V občini Šmarje pri Jelšah na Kozjanskem, kjer se je občina nedavno lotila obnove edinstvenega baročnega dvorca Jelšingrad, ki je v preteklosti zamenjal več lastnikov, zadnja leta pa žalostno propadal, so se razveselili končane obnove župnijske cerkve Marije Vnebovzete. Po dveh letih pripravljalnih del se je ta začela julija 2017 in je trajala vse do letošnjega julija, stala pa je 1,5 milijona evrov. »Dobrih 1,3 milijona evrov smo v petih letih zbrali z denarnimi donacijami župljanov in drugih, na dodatnih 150 tisoč evrov pa je ocenjeno prostovoljno delo vseh, ki so pri tem pomagali s fizičnim in strojnimi deli, nekateri so donirali tudi les za nove klopi,« pove domačin Anton Guzej, ki je bdel nad finančno realizacijo obnove. »Župljani so na ta način pokazali, kako pomembna je zanje naša župnijska cerkev. Seveda ni nezanemarljiva niti finančna pomoč občine in ministrstva za kulturo, ki sta prav tako prispevala del sredstev,« pa pravi sedanji župnik in dekan v Šmarju Damjan Ratajc.
Štiri ure na zvoniku
spet kažejo točen čas
»Obnovitvena dela so zajemala nujno potrebno sanacijo vlage v zidovih, razširitev cerkvene ladje z novim vhodnim prizidkom, obnovo notranjosti s tlaki, klopmi, freskami, kipi, razsvetljavo in oltarjem ter obnovo zunanjosti, kjer štiri ure na zvoniku danes kažejo točen čas,« opisuje Jože Čakš, nekdanji šmarski župan in dolgoletni direktor knjižnice, ki je raziskoval zgodovino šmarske župnijske cerkve. Restavratorje pa so med obnovitvenimi deli presenetile izjemne, 400 let stare freske, ki so jih odkrili v zvonici. Šmarska župnijska cerkev je sicer najstarejša stavba v trgu, saj se v pisnih virih prvič omenja že leta 1236 in tako že skoraj 800 let oblikuje podobo kraja. Zadnja večja obnova te cerkve je potekala pred dobrimi 140 leti, zato jo je že močno načel zob časa. »Največjo težavo pa je predstavljala vlaga, saj cerkev stoji na močvirnatem območju, kjer je bilo nekoč manjše jezero. Priprav na obnovo se je že leta 2015 lotil župnijski gradbeni odbor pod vodstvom takratnega župnika Tadeja Linasija, zares pa se je obnova začela pred peti leti, danes pa je cerkev obnovljena v celoti,« je vesel župnik Ratajc.
Med obnovo so porušili staro zakristijo in prizidali nov vhodni del, z reliefom in portalom. S tem so razširili tudi kor, na katerem so obnovili in razširili tudi orgle. V cerkvi so tudi novo talno gretje, novi tlaki, stavbno pohištvo, nova je tudi električna napeljava, razsvetljava in ozvočenje. Pa tudi zunanjost cerkve in zvonik, kjer štiri ure ponovno kažejo točen čas. »Nove klopi, na katerih so končnice ostale enake starim, nov osrednji oltar, oltarji, kipi in freske pa tudi v notranjosti nudijo povsem drugačen videz,« še doda Ratajc. Matija Plevnik, odgovorni konservator prenove iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, pa doda: »Med obsežnimi restavratorskimi deli nas je med sondiranjem v enem starejših delov cerkve, v zvonici, najbolj presenetilo odkritje skoraj 400 let starih fresk. Te so navdušile tako nas, strokovnjake, kot tudi obiskovalce, saj so zdaj vidne vsem.«
Cerkev je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1236, leta 1612 pa je kraj postal samostojna župnija. Skozi leta je sicer doživela več prenov. »Leta 1804 je bila povišana, saj je dobila tudi nov zvonik, ki stoji še danes. Nato so z deli nadaljevali leta 1878, ko so cerkev ponovno razširili in dozidali severno in južno kapelo,« razkriva Čakš. Danes je cerkev Marijinega Vnebovzetja osrednja župnijska cerkev šmarske župnije, kjer je tudi sedež Kozjanskega dekanata, ob tem pa upravlja tudi z župnijama Sladka Gora in Kristan Vrh. Dekanat ima poleg Šmarja pri Jelšah pod svojim okriljem še dekaniji Kozje in Rogatec.
