V zadnjem obdobju so se šolski prevozi zelo podražili in občine so se znašle pred izzivom, kako v danih razmerah učencem sploh zagotoviti prevoz v šolo. Hkrati niso rožnate niti razmere v javnem potniškem prometu. V občini Radlje ob Dravi so se zato lotili pilotnega projekta Fura, katerega namen je izboljšati kakovost življenja, zmanjšati okoljski odtis in se hkrati soočiti z izzivi prometne izključenosti.
»Šolski prevoz je bil dolgo razumljen kot nujna, a ozko usmerjena storitev, namenjena samo otrokom. Hkrati so občine, tudi naša, vsako leto zanj porabile vedno več denarja. V Sloveniji so se stroški šolskih prevozov v zadnjem desetletju skoraj podvojili. Kljub temu mnogi prebivalci – starejši, zaposleni brez avtomobila, ranljive skupine – niso imeli ustreznega dostopa do javnega prevoza,« je razmere, ki so jih privedle do projekta, opisal župan Alan Bukovnik.
Tako so javno podjetje za kanalizacijo in čistilno napravo KIČ dodatno registrirali za izvajanje javnega potniškega prometa in nabavili električne kombije. Ob tem so se lotili vzpostavitve javnega potniškega prometa, ki je za občane na voljo brezplačno, in v sistem vključili tudi prevoze na poziv po subvencionirani ceni, ki so namenjeni predvsem starejšim, gibalno oviranim in tistim, ki težje dostopajo do obstoječe infrastrukture.
Hrbtenica mobilnosti za vse
»Naša odločitev je bila jasna: ta stabilni sistem, ki je zakonsko obvezen, moramo spremeniti v hrbtenico mobilnosti za vse. Tako smo z enakim proračunom, ki smo ga prej porabili zgolj za šolske avtobuse, vzpostavili integriran sistem treh stebrov: šolski prevoz, krožno progo po mestu in prilagodljive, na zahtevo dostopne prevoze, ki jih občanke in občani naročijo prek aplikacije,« je razložil Bukovnik.
Ob tem so naredili še korak dlje: vseh devet vozil, ki jih uporablja Fura, so Toyotini električni kombiji, ki jih napaja občinska sončna elektrarna. To pomeni, da sistem deluje z ničelnim okoljskim vplivom – brez izpustov in z energijo, ki jo proizvedejo sami.
Prva testna faza izvajanja javnega potniškega prometa v okviru projekta Fura se je začela avgusta, redno pa so začeli obratovati septembra, ko so začeli izvajati tudi šolske prevoze s kombiji, medtem ko je del šolskih prevozov še vedno vezan tudi na že doslej obstoječe proge javnega potniškega prometa.
Prvi spodbudni rezultati
Z dosedanjimi rezultati in odzivom med uporabniki so zadovoljni. Občina računa tudi na finančne učinke projekta, v katerega je usmerila še stroške šolskih prevozov, ki so na letni ravni nazadnje znašali okoli 550.000 evrov. V šole z električnimi kombiji vozijo 144 otrok. Avgusta so sistem uporabili 203 potniki, našteli so tudi 31 rezervacij za prevoze na zahtevo.
Po podatkih podjetja KIČ so doslej v okviru prevoza na zahtevo (Fura Klic) prepeljali 74 potnikov, z brezplačnim javnim prevozom (Fura Runda) 379 potnikov, medtem ko se število uporabnikov prevozov v projektu Fura povečuje. »Že ob prvih vožnjah smo dobili potrditev, da je bilo vredno vložiti ves trud: otroci so varno prispeli v šolo, starejši so dobili novo priložnost za samostojnost, starši so razbremenjeni skrbi, občina pa se lahko pohvali z inovacijo, ki je v Sloveniji prva te vrste,« je na novinarski konferenci povedal direktor javnega podjetja KIČ Anton Potnik.
»Zelo pomemben del tega obdobja je bila vloga ambasadorjev. Za ambasadorje se je prijavilo kar 51 oseb, ki so s testiranjem aplikacije in aktivno uporabo prevozov prispevale dragocene povratne informacije in pomagale sooblikovati projekt,« je dodal Potnik. Njihovo podjetje skrbi za izvedbo prevozov z električnimi kombiji in je za ta namen zaposlilo enajst ljudi, od tega deset voznikov in vodjo izvedbe prevozov.
Najsodobnejša aplikacija
Septembra so zagnali uradno različico aplikacije Fura Radlje, doslej se je vanjo registriralo 290 uporabnikov. »V sistemu mobilnosti Fura Radlje predstavlja jedro rezervacijski sistem prevozov na zahtevo ToyotaGO. V Stroki smo cel koncept nadgradili z lastnim digitalnim slojem, ki se z njim povezuje in dodaja napredne funkcionalnosti,« je razložila Maša Meden iz podjetja Stroka in dodala, da ta arhitektura zagotavlja povezovanje z drugimi digitalnimi rešitvami – od najema koles in vozil do železnice – ter vključuje elemente igrifikacije za večjo vključenost in sodelovanje z lokalnim okoljem.
Medenova je poudarila, da pri razvoju sledijo najnovejšim trendom na področju mobilnosti na podeželju v Evropi in širše, saj želijo, da ta lokalna rešitev deluje po najsodobnejših standardih. Poleg tega so njihova vodila tudi pri nadaljnjem razvoju varnost, zanesljivost in predvsem popolna prilagojenost potrebam ljudi.
Sistem bo po navedbah občine v prihodnjih letih mogoče nadgraditi in morebiti prenesti tudi v druge lokalne skupnosti. »Naša izkušnja je dragocena tudi za druge občine v Sloveniji in širše. Pokazali smo, da se da. Da lahko občina sama prevzame vlogo integratorja mobilnosti in z inovativnimi rešitvami poskrbi za vse generacije,« je še dejal župan Bukovnik.
