Sedanjost in preteklost gledališke ljubiteljske dejavnosti v Notranjih Goricah je živahna. V obdobju med obema vojnama, ko je bila lokalna dramska ustvarjalnost v polnem razmahu, so gledališke predstave v kraju uprizarjala kar tri društva: gasilsko društvo, sokolsko društvo ter društvo kmečkih fantov in deklet, ki je s svojim nastankom v 20. letih prejšnjega stoletja daljni predhodnik današnjega Kulturnega društva Janeza Jalna. Iz dramske sekcije društva kmečkih fantov in deklet je čez čas nastalo Kulturno-umetniško društvo Zadrugar Notranje Gorice, ki se je zatem še enkrat preimenovalo, nato pa postalo današnje Kulturno društvo Janeza Jalna Notranje Gorice - Plešivica (KD Janeza Jalna).

Ljubiteljski ustvarjalci, ki se v društvo združujejo – od najstnikov do upokojencev –, pa se posvečajo gledališki ustvarjalnosti. Na leto ustvarijo eno predstavo, ki jo igrajo na lokalnem odru in z njo gostujejo v različnih kulturnih domovih po Sloveniji, redno pa se udeležujejo tudi Linhartovih srečanj, osrednjega dogodka ljubiteljskega gledališča pri nas. O udeležbah in uspehih na Linhartovih srečanjih, Čufarjevih dnevih in drugih festivalih ljubiteljskega gledališča v notranjegoriški dvorani pričajo plakete, obešene v zaodrju, medtem ko v dvorani o društveni gledališki produkciji pripovedujejo tudi izbrani plakati preteklih predstav.

Dvorana kot krajevno središče

Uprizoritve KD Janeza Jalna nastajajo na odru dvorane v nekdanjem zadružnem domu, zgrajenem leta 1949. V stavbi poleg prireditvenega prostora, ki mu domačini pravijo kar kulturni dom, danes domujejo še knjižnica, humanitarne organizacije, upokojensko društvo, ambulanta družinske zdravnice, upravna enota in javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Dom krajanov, konglomerat družbeno-kulturnih lokalnih dejavnosti, pa prav z dvorano in programom, ki poteka v njej, predstavlja pomembno krajevno točko. V kulturni prostor se na različne prireditve zgrinjajo krajani in gledalci iz sosednjih občin.

Kot pravita Matija Rogelj in Boštjan Slana, oba dolgoletna člana KD Janeza Jalna, se v notranjegoriški dvorani veliko dogaja. Od šolskih nastopov do dobrodelnih in družabnih prireditev različnih lokalnih organizacij, koncertov, delavnic in društvenih predstav ter abonma, v katerem svoja odrska dela predstavljajo različna ljubiteljska društva in je v preteklih letih gostovalo tudi kakšno profesionalno gledališče. »Svoje čase je bilo v programu vse, od petja, plesa do gledališča, a smo se v zadnjih letih precej profilirali in v ospredje postavili gledališče. Podobno velja za druge dvorane v okolici. V Vnanjih Goricah je poudarjena folklora in v Podpeči denimo petje. To je odvisno od dejavnosti društva, ki posamezno lokalno dvorano upravlja. Vsak dela to, kar zna,« pojasnjuje ljubiteljski igralec Boštjan Slana. Oba z Matijo Rogljem še pripovedujeta, kako je v notranjegoriški dvorani v sedemdesetih letih deloval tudi kino, v osemdesetih letih pa so nekajkrat na leto priredili pop in rock koncert. To je bil čas, ko je glasbene nastope še spremljal gost cigaretni dim, zaradi lažjega čiščenja pa so tla dvorane prekrili z žagovino.

Sodobna multimedijska dvorana

Ko je pred štirinajstimi leti notranjegoriška dvorana doživela temeljito prenovo, je lokalna skupnost dobila sodobno multimedijsko dvorano z večjim avditorijem, KD Janeza Jalna pa v zaodrju tudi več prostora za nastopajoče. V podstrešnih prostorih so ljubiteljski gledališčniki uredili svoj fundus, kjer se je ob ogledu vrste ohranjenih kostumov in scenografij mogoče sprehoditi po gledališki zgodovini te ustvarjalne skupine. Na lokalnem odru so uprizorili že najrazličnejša dramska besedila, saj se v žanrih ne omejujejo. Pri snovanju predstav pa so v vlogi režiserja poleg ljubiteljskih ustvarjalcev iz društvenih vrst sodelovali tudi različni profesionalci. V preteklih letih so se pod režijo predstav kulturnega društva podpisali akademski igralec Gorazd Žilavec, Gojimir Lešnjak - Gojc in akademski režiser Jaša Jamnik. Kot pravita ljubiteljska igralca Rogelj in Slana, sodelovanje s profesionalci prinaša nekaj več. Vsak ima sicer svoj pristop, a so jih vsi peljali v pravo smer, se strinjata sogovornika. Vrsto let s KD Janeza Jalna sodeluje tudi profesionalna kostumografka Nataša Recer.

Veliko prostovoljnega dela

Sodelovanje v ljubiteljski gledališki skupini poleg ustvarjalnega zadovoljstva prinaša tudi prijateljstva. »V društvu smo med seboj zelo povezani, opravljamo pa vsa dela, ki spremljajo naše delovanje. Čistimo, urejamo prostor in igramo,« o širini prostovoljnega dela pripoveduje Matija Rogelj. »In čeprav smo ljubiteljski gledališčniki, se moramo zaradi popoldanskih vaj, ki so na začetku ustvarjanja predstave dvakrat na teden in pred premiero tudi po štirikrat na teden, ter zaradi gostovanj ob koncih tedna marsičemu odpovedati,« še ob zaključevanju letošnje sezone KD Janeza Jalna pravi Boštjan Slana. Po poletnem predahu se bodo notranjegoriški gledališčniki ponovno vrnili na oder, katera bo naslednja uprizoritev, v tem trenutku še ne vedo, čeprav imajo nekatera dramska besedila že v mislih.

Priporočamo