Razstava fotografij na Krakovskem nabrežju gledalcu pripoveduje zgodbo o morju, otokih, ladjedelništvu, ladjah in ljudeh, ki jih je povezala želja, da bi še poudarili vlogo lesenih ladij v zgodovini dalmatinskih krajev ter njihov vpliv na oblikovanje hrvaške pomorske kulture in dediščine.

Ob odprtju fotografske razstave je profesor z reške pomorske fakultete Robert Mohović predstavil tudi številne aktivnosti na področju ohranjanja in revitalizacije pomorske dediščine, ki se že leta izvajajo prek pomorskih muzejev. Tako prirejajo številne regate, festivale in dogodke, pa tudi izobraževanja in delavnice, ki prenašajo znanja in veščine, ki jih obvladajo izkušeni hrvaški pomorščaki. Da bi ohranili spomine in generacije izobraževali o pestri hrvaški pomorski dediščini, se je ustanovilo nekaj izjemnih multimedijskih centrov, kot so Hiša o batani v Rovinju, Center ribiške in pomorske dediščine Hiša morja, Ekomuzej v Mošćeniški Dragi in številni drugi. Večina centrov, tudi izolska Izolana, so namreč rezultat čezmejnih projektov Mala barka in Mala barka 2, ki ju je Hrvaška izpeljala v sodelovanju s Slovenijo in sta pomembno prispevala k ohranjanju pomorske dediščine severnega Jadrana. »S pomočjo omenjenih projektov sta umetnost gradnje tradicionalnih kvarnerskih bark in plovbe ​ z njimi ter umetnost plovbe z latinskim in oglavnim jadrom postali del nesnovne dediščine Hrvaške, kar je izjemen dosežek na področju ohranjanja pomorske dediščine,« je povedal Mohović.

Raziskovalci
pomorske dediščine

Združenje za zaščito hrvaške pomorske kulture in dediščine Croneves iz Splita s projekti aktivno ozavešča in izobražuje tako znotraj kot tudi zunaj meja Hrvaške. Člani prihajajo z različnih področij – novinarji, jadralci, skladatelji, fotografi, kuharji, profesorji, prevajalci, turistični delavci – in s tem bogatijo bazen znanja in izkušenj, ki jih delijo naprej. »Seveda moram še posebej izpostaviti Mitjo Zupančiča, morjeplovca, ki tudi kot novinar in urednik prevzema vlogo raziskovalca pomorske kulturne dediščine,« se je v svojem predstavitvenem govoru Mohorić spomnil na Ljubljančana. Rezultat uspešno izpeljanih projektov med Hrvaško in Slovenijo pa je pohvalil tudi Bruno Bonifačić, direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, ko je dejal, da nam je skupaj uspelo dokazali, da zaščita naravnih zakladov, s katerimi smo obdarjeni, ne pozna meja. »Samo s skupnimi močmi lahko ohranimo naravo in tradicijo za prihodnje generacije. Gre za različne projekte, ki poleg ozaveščanja o bogastvu pomorske kulture in dediščine redno vključujejo tudi promocijo hrvaškega turizma.«

Avtorji razstavljenih fotografij, ki bodo na ogled še vse do 10. maja, so člani Društva za promocijo hrvaške pomorske dediščine Cronaves iz Splita, ki so samostojno in skupinsko že razstavljali na različnih razstavah na Hrvaškem in v tujini: Boško Lučev, Andrina Luić in Visalv Torre. Na razstavi pa so se jim pridružili še Dubravka Pajk, Vojko Bašić, Gojko Vukov Colić, Sandra Rubinić in Marko Valjak. Člani društva večkrat na leto prirejajo dogodke po vsej državi, najponosnejši pa so na festival Dani u Vali, ki ga od leta 2016 vsako leto priredijo v Starem Gradu na Hvaru. Leta 2024 bo festival dobil tudi mednarodni pečat.