Pred štirimi meseci so na celjski občini napovedali, da se na Ljubljanski cesti obetajo dodatni ukrepi za umirjanje prometa. Gre za odsek od krožišča pri celjski policiji proti središču mesta, kjer so upravna enota, sedež občine pa tudi celjsko sodišče, na katerem so v zadnjih mesecih zaznali več primerov agresivne in prehitre vožnje. Napovedali so, da bodo zoper tovrstne kršitve ukrepali in poleg hitrostnih ovir postavili tudi nov radar. Ta od 24. julija že deluje, v manj kot tednu dni od postavitve pa je mestno redarstvo zabeležilo 104 kršitve. Številni občani postavitev radarja pozdravljajo oziroma so jo celo sami predlagali, spet drugi se, podobno kot v drugih krajih po Sloveniji, razburjajo, češ da gre zgolj za polnjenje občinske blagajne.
Letos še dve hitrostni grbini
Na območju Mestne občine Celje so trenutno štirje delujoči samodejni merilniki hitrosti. »Največ prekoračitev hitrosti smo lani zabeležili na Cesti Janeza Cvirna, to je na severni vezni cesti, letos pa na Cesti v Dobrovo, ki vodi do Šmartinskega jezera.« Kot nam je povedal Alen Obrez, vodja službe za odnose z javnostmi, se je lani z globami za prekoračitve hitrosti, ki so jih ujeli radarji mestnega redarstva, v mestni proračun nateklo 201.671 evrov.
»Do 30. junija letos smo izdali 1319 plačilnih nalogov, lani jih je bilo v vsem letu izdanih 4705,« je na naše vprašanje odgovoril Obrez. Kot je dodal, so bile letos na cestah, kjer je omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro, povprečne izmerjene hitrosti 40,87 kilometra na uro (najvišja 57), na cestah, kjer je omejitev hitrosti 40 kilometrov na uro, je bila povprečna izmerjena hitrost 52,55 kilometra na uro (najvišja 68), kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, so povprečne hitrosti znašale 62,25 kilometra na uro (najvišja 100), na cestah, kjer velja omejitev 70 kilometrov na uro, je bila povprečna izmerjena hitrost 82,55 kilometra na uro, najvišja izmerjena pa 112 kilometrov na uro. V lanskem letu so bile sicer povprečne hitrosti na območjih, kjer velja omejitev 30 kilometrov na uro, nekoliko višje, in sicer 41,42 kilometra na uro, najvišja izmerjena pa 117 kilometrov na uro.
Glede na to, da se nekateri meščani strinjajo, da na prehitre voznike preži radar, spet drugi temu niso naklonjeni, češ da gre zgolj za »inkasantstvo«, smo se na občini pozanimali, ali postavitev radarja že učinkuje v praksi. »Gre za zelo kratko obdobje izvajanja meritev hitrosti, zato vpliva radarja na zmanjšanje hitrosti na tem odseku še ni mogoče zanesljivo analizirati. Po dosedanjih izkušnjah se učinki pokažejo šele po nekoliko daljšem časovnem obdobju,« odgovarja Obrez. Kot dodaja, pa radarji niso edini ukrep za umirjanje prometa na najbolj kritičnih točkah. »Njihova prednost je predvsem ta, da jih lahko hitro postavimo in imajo takojšnji učinek, podoben učinkom večjih infrastrukturnih sprememb. V letošnjem letu bomo dodatno poskrbeli za varnost s postavitvijo dveh hitrostnih grbin na območju umirjenega prometa, in sicer v Trubarjevi ulici pri vrtcu ter na Partizanski cesti proti Liscam, kjer želimo voznike še pred vstopom v naselje spodbuditi k počasnejši vožnji. Prav tako načrtujemo ureditev nivojskega prehoda za pešce v Gregorčičevi ulici pred Zdravstvenim domom, s katerim bomo prav tako poskrbeli za večjo varnost pešcev in kolesarjev,« še pove Obrez.
