Na visokih drevesih bujnega drevoreda na Kardeljevi ploščadi je že tretje leto nameščenih osem mestnih gnezdilnic, za njihovo namestitev, tako kot za tiste na Ljubljanskem gradu, kjer jih je 15, in v Podmilščakovi ulici, kjer jih je šest, so poskrbele pristojne mestne četrtne skupnosti in občina. Poleg naštetih je približno 40 mestnih gnezdilnic še v Tivoliju, in vse na 14 dni v gnezdilnem času obiskuje orintologinja Tjaša Zagoršek z občinskega oddelka za varstvo okolja. »Prvo gnezditveno obdobje je od sredine aprila in do sredine maja, drugo pa od konca maja in do junija ali julija, odvisno od vrste. Gnezdilnice redno pregledujem, da v posameznem gnezdilnem obdobju spremljamo celoten proces, kar nam z zbranimi podatki na daljši rok podaja tudi širšo sliko dogajanja v naravi,« je z zloženo lestvijo v roki na Kardeljevi ploščadi, kamor smo se z orintologinjo podali na teren, dejala Tjaša Zagoršek. Med pripravami na terensko delo je strokovnjakinja še razložila, da so gnezdilnice poleg tega, da so pomembno raziskovalno orodje, tudi pomoč pticam v mestu, kjer kritično primanjkuje starih dreves z duplinami. Sekundarni duplarji, kot so vrabci, sinice, brglezi in plavčki, sami ne morejo narediti dupline, temveč so za to potrebne žolne in detli oziroma naravno nastale dupline. »V nasprotnem primeru te ptice ne morejo gnezditi, ker nimajo mehanizma za spletanje gnezd, kot to recimo poznamo pri kosu, kjer je obred med parom, da spleta gnezdo,« je še o zakonitostih narave povedala sogovornica.
Prva gnezditvena sezona je bila slaba
Na Kardeljevi ploščadi se je ornitologinja po lestvi povzpela do treh gnezdilnic, v preostalih petih se proti koncu prve gnezdilne sezone namreč na tisti dan ni nič (več) dogajalo. Prva gnezdilnica, ki jo je pregledala, je bila prazna – mladiči so že odleteli. V drugi je bilo gnezdo poljskega vrabca z jajci, a so bila hladna, kar pomeni, da jih samica ni grela, zato se mladiči niso izvalili.
Za odsotnost ptičje mame pa je lahko več razlogov. »Eden od dejavnikov je lahko premrzlo vreme ali pomanjkanje hrane, kot so gosenice, žuželke in črvi,« je povedala Tjaša Zagoršek. Pri tem je še dodala, da je bila v prvem delu gnezditvene sezone zasedenost gnezdilnic letos zelo slaba, kar je najverjetneje povezano z nenadno marčevsko otoplitvijo, ki ji je nato sledila aprilska ohladitev z dežjem. »Ko se je otoplilo, so veliko prej kot ponavadi rojili mladoletnice in komarji, ki so hrana za ptiče, ki pa je potem v naslednji tednih, kot je to po običajnem ritmu, ni bilo. Podnebne razmere že vplivajo na življenje živali in ljudi,« je še dejala strokovnjakinja, zatem pa navedla še dva možna razloga, zakaj samica ni več grela jajc: morebitni ulov ujede ali pa trk avtomobila.
A ne glede na vzrok odhoda samice gnezdo z neizvaljenimi jajci doleti enak zaključek. To je uvrstitev »v nacionalno zbirko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer hranijo material vseh vrst, od rastlinskih do živalskih kot tudi kamnine itd. Muzejske zbirke so zelo pomemben kazalnik dogajanja v naravi. Poljski vrabec je bil pred stotimi leti popolnoma drugačen, kot je današnji, in na tak način lahko preučujemo procese, ki se dogajajo,« je pojasnila sogovornica.
Je pa pri poljskem vrabcu na Kardeljevi ploščadi zelo zanimivo tudi, iz česa vse spletajo svoja gnezda, saj ne gre le za travne bilke, ampak so v večini primerov iz različnih vrvic in plastike. Lani je bilo celo gnezdo, v katero je vrabec vpletel polno ovitkov bonbonov mon cheri. Kakšni čistilci so ptiči v mestu, se vse premalo zavedamo, je zgodbo na koncu še komentirala strokovnjakinja. In dodala, da za gnezdilnice na Kardeljevi ploščadi iščejo drugo, primernejšo lokacijo. »Pritisk ljudi je tu namreč zelo velik in legla povečini propadejo, na kar vpliva tudi študentski festival Majske igre, ki sovpada s prvo fazo gnezditve, ptice pa so občutljive za hrup. Dobro je, da imamo v mestu ta dogodek, za uspešno gnezditev pa je dobro poiskati drugo območje, kjer ni vpliva človeka.«
Usposabljanje za rokovanje s pticami
V tretji gnezdilnici na Kardeljevi ploščadi se je ob našem obisku v nasprotju s prvima dvema dogajalo ptičje življenje – velika sinica je sedela na petih jajcih. Ornitologinja jo je strokovno prijela in prinesla iz gnezda. Pokazala je ptičjo valilno plešo, za kar si samica izpuli peresa na trebuhu, da lahko greje jajca. Samičko je nato stehtala, imela je skoraj 20 gramov, glede na fazo golitve je določila njeno starost, šlo je za drugo letnico, torej se je izvalila lani spomladi, zatem pa jo je še na hitro opremila z obročkom.
Pri tem je pojasnila, da dovoljenja za obročkanje izdaja Prirodoslovni muzej Slovenije, za kar pa mora ornitolog opraviti najmanj dveletno usposabljanje za pravilno rokovanje s pticami. »Ptica mora iti od tebe nepoškodovana. Vse mora biti za ptico varno,« je podčrtala Tjaša Zagoršek, čeprav je priznala, da med obročkanjem ptica kljub vsemu doživi nekaj stresa. Zato to poteka hitro in strokovno.
Sama po Sloveniji z obročkom v povprečju opremi okoli 700 ptic na leto, kar je v primerjavi s kolegi, ki v povprečju obročkajo okoli 5000 ptic na leto, malo, pri čemer je v Ljubljani po grobi oceni z obročki opremljenih okoli 2000 ptic na leto. Obročki pa so pomembno raziskovalno orodje za ornitologe, saj lahko preko teh označb spremljalo življenjske cikle in poti ptic.
