Ne mine dan, da se na družbenem omrežju ne bi pojavila kakšna žalostna zgodba o najdbi zapuščenega, dehidriranega mačjega mladiča. Ali, še huje, zgodba o najdbi poškodovanih muckov, ki so jih našli ob prometnih cestah. »Sprejeli smo sestradano in shujšano mačjo mamico s štirimi, kakšen teden starimi mladički. Čeprav smo morali zavetišče zaradi tega obrniti okrog, da smo naredili prostor zanje. Bilo je nujno, saj imajo tam, kamor se je zatekla, psa, ki mačk ne prenese, in bi jih lahko pokončal,« so pred dnevi zapisali v zavodu Mačja hiša, ki kot koncesionar opravlja obvezno gospodarsko javno službo zavetišča za zapuščene živali na območju celjske občine. A ne le omenjeni zavod, tudi druga zavetišča in društva so polna zapuščenih mačk in te dni pokajo po šivih.
Kastracija in sterilizacija sta nujen ukrep
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in celjska občina lastnike hišnih ljubljenčkov, zlasti tiste, ki se ne nameravajo ukvarjati z vzrejo, pozivata k sterilizaciji in kastraciji živali. Kot poudarjajo na UVHVVR, so zlasti nenadzorovano razmnoževanje mačk, odvrženi mačji mladiči in zapuščene mačke, med katerimi se širijo bolezni, velik problem in finančno breme tako za lokalne skupnosti kot za zavetišča. Slovenska zavetišča sprejmejo približno 9000 mačk na leto, mnoge pa ne najdejo posvojiteljev in ostanejo v dolgotrajni oskrbi na plečih zavetišč. Najučinkovitejša ukrepa za nadzor nad razmnoževanjem, obvladovanjem populacije in omejevanjem potepuških živali sta zato sterilizacija samic in kastracija samcev, poudarjajo na UVHVVR.
Prevladujejo mačke
V Mačji hiši so lani sprejeli 344 živali, ki so bile najdene na območju celjske občine. Kar 323 od najdenih živali, je bilo mačk. Sprejeli so še 16 psov, dva kunca, dve papigi vrste agapornis in eno skobčevko. Veterinarsko so oskrbeli in z mikročipi v nove domove oddali 127 mačk, kar je slabih 40 odstotkov. Devetdeset mačk je bilo prostoživečih in so jih po sterilizaciji vrnili na lokacije, kjer so jih našli. Še sedem mačk so vrnili lastnikom, 12 jih je poginilo, prav toliko so jih morali zaradi nerešljivega zdravstvenega stanja uspavati.
Preostalih 75 živali, dobrih 23 odstotkov, še vedno išče svoj »za vedno« dom in so trenutno še nameščene v zavetišču ali pri začasnih skrbnikih. V Mačji hiši v okviru projekta Sarabi socialno ogroženim občanom ponujajo tudi možnost brezplačne oskrbe lastniških mačk. To pomeni, da jih kastrirajo in sterilizirajo, razparazitijo, cepijo proti kugi in kužnim boleznim, označijo z mikročipom ter zanje izdajo potni list. Tako na občini kot zavodu pozdravljajo nedavno sprejeto novelo o zaščiti živali, ki določa obvezno označevanje mačk. »To bo dolgoročno pripomoglo k boljšemu obvladovanju populacije, saj bo s čipiranjem mogoče opredeliti, katere so prostoživeče in katere lastniške mačke. Prostoživeče bodo zavetišča odlovila, jih sterilizirala, kastrirala in čipirala,« so sklenili na celjski občini.
