Celjska občina ureja mansardo Knežjega dvora, enega ključnih zgodovinskih biserov Celja, ki je z vidika ohranjanja in sodobne rabe kulturne dediščine zelo pomembna. »Izvajalec Domgrad iz Šentjurja bo opravil vzdrževalna suhomontažna dela ter napeljal nove električne in strojne inštalacije. Vrednost naložbe je slabih 325.000 evrov, dela morajo biti končana do 15. novembra. Za projekt smo pridobili tudi podporo države, ministrstvo za kulturo bo naložbo sofinanciralo s 140.646 evri, s čimer so potrdili pomembnost vlaganja v kulturno dediščino, ki jo s skupnimi prizadevanji ohranjamo za prihodnje generacije,« je sporočila Alja Tihle s celjske mestne občine.
Čakajo na dodatni denar države
Sočasno z deli v Knežjem dvoru potekajo tudi obsežna gradbena dela v Stari grofiji v okviru druge faze obnove tega izjemnega kulturnega spomenika. Projekt Celeia Antiqua – vila s freskami predvideva ureditev podzemnega objekta za prezentacijo arheoloških najdb, celovito prenovo fasade stavbe, osvetlitev arkadnih hodnikov, prenovo sanitarij ter prodajnega prostora s knjigami in spominki. Ob tem celjska občina še vedno čaka na denar, s katerim bi sanirala gotski severni del Knežjega dvora, ki bo četrta faza prenove tega neprecenljivega objekta, ki je v 14. in 15. stoletju služil kot rezidenca grofov in knezov Celjskih. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga po ukazu cesarice Marije Terezije preuredili v vojašnico. Čeprav je stavba s številnimi prezidavami izgubila nekdanji srednjeveški videz, je to spomenik državnega pomena in eden najpomembnejših grajskih objektov na Slovenskem. V njenih kletnih prostorih je na več kot tisoč kvadratnih metrih površine največja in situ predstavitev ostankov rimske Celeie, ki skupaj z razstavo Grofje Celjski dopolnjuje vsebino dvora. A prav ta in situ postavitev je bila zadnja večja prenova dvorca, vse od takrat si celjska občina prizadeva pridobiti nepovratna sredstva za še četrto fazo obnove, ki bi stala okoli 3,5 milijona evrov.
