Kot opozarja Damjan Kosec, direktor Zavoda za razvoj umetniškega trga, pod okriljem katerega delujejo zasebna Galerija in dražbena hiša Sloart ter agenciji Artindex in Artstar, v Sloveniji nimamo uradne javne institucije, kjer bi kupci lahko dobili informacijo, ali gre pri umetnini za original ali ponaredek. »Včasih so se na tem področju dogajale zlorabe, da so nekateri sodni cenilci za določen znesek napisali marsikaj. Poleg tega v Sloveniji, ker je majhen trg, primanjkuje tovrstnih strokovnjakov. Sodni cenilci pri nas ocenjujejo po 50 avtorjev in niso specializirani za enega avtorja, kot je to praksa v tujini. Hkrati je na področju ponarejanja umetnin sodna praksa slaba, nismo še imeli resnega epiloga, postopki pa so dolgi in naporni,« pojasnjuje Kosec. Zaradi tega in po lanski aferi, ki tudi še čaka na epilog, ko so v Narodnem muzeju hoteli razstaviti domnevne ponaredke slovitih svetovnih umetniških imen, ter ob podatku, da je na trgu vse več ponaredkov kipov Janeza Boljke, so se v agenciji Artstar, ki se ukvarja s ceritificiranjem in cenitvami umetnin, odločili za akcijo. Prvo take vrste, saj bodo periodično popisovali umetnine na zasebnem trgu in izločali ponaredke s ciljem, da se to področje uredi in prekine začarani krog neprijavljenih in neprepoznanih ponaredkov.
Pregled umetnin na zasebnem trgu
Načrt agencije Artstar v sodelovanju z Galerijo in dražbeno hišo Sloart ter dediči avtorjev je, da se periodično pregledovanje in evidentiranje umetnin na zasebnem trgu začne še ta mesec. Komisija v sestavi vsaj treh strokovnjakov ali poznavalcev dela posameznega opisa bo v omenjeni galeriji v četrtek, 15. junija, pregledovala slike Marka Šuštaršiča, ki niso bile javno razstavljene na retrospektivni razstavi v Moderni galeriji leta 2013. V četrtek, 22. junija, se bodo posvetili delom slikarke Elde Piščanec, ki niso zabeležena v uradnem katalogu s fotografijo. Še teden kasneje, 29. junija, pa se bo začel popis umetnin Janeza Boljke. »Ker na trgu ni veliko del Marka Šuštaršiča in Elde Piščanec, bo ta popis verjetno zaključen v kakšnih treh krogih, medtem ko bo popis del Janeza Boljke bolj zahteven primer in lahko po naših ocenah traja do sedem let,« pravi galerist Kosec in dodaja, da bodo ob posameznem terminu lahko pregledali kakšnih 30 del.
Zahteven primer Janeza Boljke
Med slovenskimi umetniki so največkrat ponarejena dela Janeza Boljke, pri čemer Kosec podčrtuje, da ni jasno, koliko njegovih originalov je na trgu, saj jih avtor sam ni oštevilčil, v času Jugoslavije pa temi tudi niso posvečali pretirane pozornosti. »Pred leti so na pobudo umetnikovega sina Mihe Boljke začeli popis avtorjevih del v javni izbirki in njegovem ateljeju. To so nedavno zaključili, evidenca pa bo dobra referenčna točka za spremljanje dogajanja na zasebnem trgu.« Na vprašanje, zakaj je ravno Boljka najbolj ponarejan slovenski avtor, pa galerist odgovarja, da zato, »ker je verjetno tržno eden najbolj zanimivih avtorjev pri nas. Njegovi biki so bili v nekdanji Jugoslaviji razširjena poslovna darila, predvsem v premium poslovnem svetu. Ljudje pa Boljkovih živali nimajo radi le pri nas, temveč tudi v tujini. Krožijo neuradne informacije, da naj bi njegove odlitke delali na Hrvaškem in tudi v Turčiji.« Prav tako, kot še dodaja sogovornik, je kipe lažje ponarediti kot slike. Pri tem uporabljajo različne tehnike, nekateri odlitke naredijo po originalu, drugi kalupe modelirajo sami.
Po številu ponaredkov po podatkih Artstara Boljki sledijo dela Zorana Mušiča, Riharda Jakopiča, Matije Jame, Mateja Sternena, Vena Pilona, Franceta Slane in drugih. Ali se bodo v agenciji lotili periodičnega pregledovanja in popisovanja tudi del teh avtorjev, pa je po besedah galerista odvisno od dedičev. Brez njihovega sodelovanja projekta namreč ne morejo izpeljati.
