Na UVHVVR so za Dnevnik pojasnili, da rejci v septembru ne sporočajo več toliko poginov kot v avgustu, toda njihov obseg je še vedno nad običajnim. Zaradi ugodnih razmer (visoke temperature in vlaga) za razvoj in širjenje vektorjev (krvosesnih mušic), ki povzročajo BTV, so ti še vedno aktivni. To lahko – odvisno od vremenski razmer – traja vse do pozne jeseni.

Pogin ovac se je povečal za več kot trikrat

Veterinarsko-higienska služba, ki skrbi za odvoz poginjenih živali, je od izbruha bolezni modrikastega jezika (med 18. julijem in 12. septembrom letos, novejših podatkov UVHVVR še nima) prevzela 6417 ovac (v povprečju blizu 113 na dan), lani in predlani v tem času pa okoli 1900 (okoli 34 na dan). Gre za več kot trikratno povečanje. Na UVHVVR so ob tem poudarili, da pogin kot posledico BTV ocenjujejo zgolj po povečanem odvozu živalskih kadavrov, ki ga primerjajo s primerljivimi obdobji v minulih letih.

Ta mesec so bolezenske znake prvič opazili tudi pri muflonih in gamsih, bolezen so pri dveh muflonih tudi laboratorijsko potrdili. UVHVVR se je kmalu po julijskem izbruhu BTV odločila, da bodo bolezen laboratorijsko potrjevali le, če se pojavi na novem geografskem območju ali pri novi živalski vrsti, kjer še ni bila potrjena. V nasprotnem primeru živali, ki kažejo bolezenske znake, ne testirajo.

Obolele živali zelo trpijo

Med 1. avgustom in 19. septembrom so v povezavi z BTV na veterinarski fakulteti opravili 632 laboratorijskih preiskav. »BTV je vektorska bolezen, katere status se določa na ravni države oziroma območja, ne pa na ravni posameznega obrata. Ko je bolezen enkrat potrjena na določenem območju, izvajanje laboratorijskih preiskav za potrditev bolezni na tem območju nima dodane vrednosti,« so glede obsega laboratorijskih preiskav pojasnili na UVHVVR.

O drastičnih posledicah bolezni modrikastega jezika v Sloveniji je razpravljal tudi parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, je na seji izpostavil, da je cepljenje za veterinarje edino orodje in orožje, s katerim je mogoče ustaviti in zatreti virusne bolezni. Opisal je tudi, kaj se dogaja na terenu, kako trpijo obolele živali in v kakšni stiski so rejci. »Najhuje je, ko čakajo, kdaj bom rekel: jutri pa ne bova več ponavljala te terapije. Žival še vedno ne vstane, ne je, zdraviti pa je nima več smisla. Tudi v teh primerih gre za dobrobit in za izpostavljenost živali mučenju. Veliko večino obolelih moramo evtanazirati,« je dejal Wankmüller.

UVHVVR smo vprašali, koliko goved in drobnice je bilo treba zaradi hujših bolezenskih znakov usmrtiti. »S temi podatki ne razpolagamo,« so odgovorili.

Nepotrebni poštni stroški

Tako UVHVVR kot kmetijska ministrica sta se morali na omenjeni seji v državnem zboru braniti očitkov, da so v primeru BTV močno zatajili pri komuniciranju in obveščanju. Matjaž Guček, namestnik generalne direktorice UVHVVR, je te očitke odločno zavrnil in med drugim navedel, da so izdali tudi informativno zloženko s ključnimi informacijami o BTV in jasnimi navodili rejcem. Povedal je, da so jo poslali po pošti vsem rejcem in da je dostopna tudi na spletni strani uprave. BTV slovenske črede drobnice (v manjši meri tudi govedi) intenzivno redči že od začetka avgusta, rejci pa so to zloženko na dom prejeli šele pred dnevi. »Zanikamo, da je bila izdana prepozno. Poslana je bila v času, ko smo na podlagi ocene tveganja ugotovili, da bo dosegla največji učinek. Prezgodnje obveščanje ne doseže želenega učinka, ker se ljudje ne senzibilizirajo, ko se bolezen pojavi, pa so tovrstne zgibanke že pozabljene oziroma včasih končajo med odpadnim papirjem,« se je izgovarjal Guček.

Toda to njegova razlaga je na trhlih temeljih. UVHVVR je namreč sredi letošnjega avgusta, ko se je BTV pri nas že močno razplamtela, več kot 49.000 kmetijam po pošti poslala zgibanko o drugi bolezni – vozličastem dermatitisu (VD), ki ogroža govedo v Franciji in Italiji ter povzroča podobno gospodarsko škodo kot BTV, v Sloveniji pa je do danes na srečo še niso potrdili. Zaradi zgodnjega obveščanja je zgibanka o VD najbrž na kupih odpadnega papirja. Njena dostava je davkoplačevalce stala 14.980,87 evra. Identičen znesek je UVHVVR zdaj odštela še za dostavo zgibanke o BTV, čeprav bi lahko naslovnikom poslali obe hkrati. 

Postopek za nabavo cepiva se je začel

Vlada je na včerajšnji dopisni seji upravi za varno hrano naložila, naj izpelje postopek javnega naročila za nabavo cepiva proti bolezni modrikastega jezika. Gre za 1.058.000 odmerkov cepiva proti sevom 3, 4 in 8. Z njim bodo cepili vse govedo in drobnico. Stroške nabave cepiva bo rejcem kril državni proračun, odločitve, ali bo država kaj primaknila tudi k stroškom cepljenja, ki bodo občutno višji, pa še ni. Spomnimo, Slovenija je govedo in drobnico proti BTV cepila že v letih od 2017 do 2021. Takrat je odmerek cepiva za govedo stal približno en evro, za drobnico 50 centov, država je veterinarjem za prihod na vsako gospodarstvo plačala 18 evrov (prihod je obračunala enkrat na posamezno gospodarstvo na odmerek), za cepljenje posamezne živali pa dobre štiri evre.

Priporočamo