Podpirate gradnjo sežigalnice odpadkov v Mestni občini Ljubljana?
Da. Ob predpostavki, da bo sežigalnica grajena po najmodernejših okoljevarstvenih standardih (BAT princip – angleško »best available techniques«), gradnji ne nasprotujemo. V čisti Ljubljani moramo za svoje smeti poskrbeti sami. Toploto, ki nastane ob sežigu, pa uporabiti za ogrevanje Ljubljane, recimo zdravstvenih ustanov, športnih objektov, vrtcev, šol.
Podpirate začasno sežiganje ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski?
Ne vem – nimamo dovolj podatkov za podajo mnenja.
Podpirate gradnjo kanalizacijskega kanala C0?
Ne. Zdravje nima cene! Kanal C0 ni potreben in nikoli ne bo potekal po vodonosniku, če bo naš glas kaj veljal. Vodonosnik Kleče naj ostane nepozidan in prost kanalizacijskega omrežja, kanalizacija naj se gradi sočasno z rekonstrukcijo cest na vseh območjih Ljubljane.
Bi se zavezali v prvem letu svojega županskega mandata pripraviti strategijo in akcijski načrt za boj proti posledicam podnebnih sprememb? Katere ključne ukrepe bi vključili?
Da. Strategija in akcijski načrt morata vsebovati spodbude trajnostni mobilnosti; ureditev celostne prometne strategije in urejanje prostora, v katerem ne bo potrebna uporaba avtomobila; zmanjšanje tranzitnega prometa s preusmeritvijo na železnice; zagotovitev brezplačnih P+R mest; uvedba hitre železnice; skrb za energetsko samooskrbo in energetske sanacije stavb; zmanjšanje svetlobnega onesnaženja; lokalna pridelava hrane in skrb za čim manj odpadkov.
Podpirate ureditev zmogljivih mestnih avtobusnih linij - Zmaj, ki ga je pripravila Koalicija za trajnostno prometno politiko?
Da. Podpiramo vse iniciative, ki dvigajo kakovost življenje za Ljubljančanke in Ljubljančane in izboljšujejo vpliv na okolje.
Podpirate širitev obvoznice in vpadnic v Ljubljano?
Da. Avtocestni obroč in vpadnice so izjemno obremenjene in promet praktično stoji, ne le v prometnih konicah, pač pa praktično ves čas. Sočasno in usklajeno pa je nujno nadgraditi železnice, uvesti hitro železnico, izvajati ukrepe trajnostne mobilnosti ter predvsem doseči, da se tranzitni promet Ljubljani izogne.
Bi določene parkirne površine ali prometne pasove ukinili za motorni promet in jih namenili kolesarjem in pešcem?
Da. Podpiramo površine namenjene kolesarjem in pešcem. Je pa treba tudi reševati problematiko parkiranja meščank in meščanov.
Bi zgradili parkirno hišo pod osrednjo tržnico?
Ne. Tržnica je naša kulturna dediščina, ki zahteva obnovo v skladu z mednarodnimi konvencijami o ohranitvi kulturne dediščine. Strokovnjaki iz sveta SAZU, raziskovalci umetnostnega inštituta Franceta Steleta, nacionalnega sveta za kulturo ter člani civilne iniciative »Tržnice ne damo« so že pred leti predlagali konstruktivne rešitve prometa, ki so v skladu z evropskimi usmeritvami urbanistične stroke. Če že potrebujemo garažo, naj bo ta locirana pod grajskim gričem.
Podpirate uvedbo posebnih štipendij ali drugih finančnih spodbud, da bi privabili dodatne zdravnike družinske medicine, ginekologije, pediatrije in zobozdravnikov v Zdravstveni dom Ljubljana?
Da. Gre za deficitarne poklice na področju primarnega zdravstva, zaradi česar so spodbude nujne. Poleg finančnih spodbud je nujno reorganizirati način dela. Ključna je organizacija, informatizacija in digitalizacija ter prevetritev dela zdravstvene zavarovalnice. Ljubljančanke in Ljubljančani potrebujejo zdravnika na primarni ravni, zaradi česar je potrebno narediti vse, da javno zdravstvo ohranimo.
Bi povečali sredstva za subvencioniranje počitniškega varstva otrok?
Da. Otroci naj počitnice preživljajo aktivno, v sproščenem vzdušju, v naravnem okolju. Zaželeno pa je, da nekaj počitnic otroci preživijo neorganizirano, znotraj družine.
Bi občina morala kupovati več zazidljivih zemljišč za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj?
Da. Za reševanje stanovanjske problematike je potrebno izvesti popis vseh praznih stanovanj, ki so v občinski ali državni lasti. Potrebno je ugotoviti, zakaj so prazna, jih ustrezno usposobiti in vključiti v sklad neprofitnih stanovanj. Zavzemamo se tudi, da bodo mlade družine pod ugodnimi pogoji dostopale do komunalno opremljenih zemljišč. Naklonjeni smo zadružni gradnji stanovanj/hiš. Precej potenciala se skriva na Družbi za upravljanje s terjatvami bank. Za reševanje študentske bivanjske problematike predlagamo gradnjo kampusov.
Bi letno namenili fiksni delež proračuna občine gradnji neprofitnih najemnih stanovanj?
Da. Najprej je potrebno izvesti popis vseh praznih stanovanj, ki so v občinski ali državni lasti, da se bomo lahko utemeljeno odločali o gradnji.
Podpirate avtonomne cone?
Da. Zdrave Ljubljane si ne predstavljam brez uporniškega duha, ki so ga vedno ustvarjale alternativne kulture. Zavzemam se za to, da bi ustvarjalci vedno imeli svoj prostor v Ljubljani, ki ga skupaj vnaprej določimo ter vsem zagotovimo varno rabo prostora.
Bi prekinili družbeno pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije in Elektrončkom Jožeta Pečečnika za projekt Bežigrajski športni park? Kako bi rešili problem Plečnikovega stadiona?
Ne. Kulturna identiteta je ključna sestavina Ljubljane, ki se odraža tudi v arhitekturi. Vendar pa mora ostati živa, v uporabi. Stadion je za javnost zaprt od 2008, propada, izginja iz našega kulturnega spomina. Tisti, ki je pripravljen vlagati, naj vlaga. Pri tem naj upošteva mednarodne konvencije o kulturni dediščini. V kolikor jo želimo ohranjati, ji moramo iskati sodobno vrednost in vsebine ali iz nje narediti muzej. Stihijsko propadanje pa je žalostno tako za Ljubljano kot za Slovenijo.
Bi omejili gradnjo novih nakupovalnih središč?
Ne. Trgovskih središč je res veliko, a naj o tem odločajo kupci. Smo pa za bolj transparentno, kakovostno prostorsko načrtovanje Mestne občine Ljubljana. V mestu najbolj pogrešamo majhne trgovine na dosegu roke in več možnosti nakupa lokalno pridelane hrane v naši bližini. Pozornost namenjamo ohranitvi lokalnih pridelovalcev hrane, lokalnim tržnicam, malim trgovcem in obrtnikom.
Bi omejili širjenje turističnih nastanitvenih kapacitet (prepoved gradnje novih hotelov, prepoved Airbnb)?
Ne. Nismo naklonjeni kakršnim koli prepovedim. Hoteli predstavljajo standardiziran, urejen način nastanitve turistov. Predstavljajo tudi vir zaposlitve za Ljubljančanke in Ljubljančane. Marsikdo v Ljubljani ne dobi ustreznega, cenovno ugodnega stanovanja, saj najemodajalec raje odda za višjo ceno turistu kot mladi družini ali študentu. Menimo, da so hoteli, zlasti butični, boljša rešitev kot Airbnb, saj pri slednjem turisti konkurirajo z morebitnimi najemniki – Ljubljančani – za ista stanovanja.
Bi omejili širjenje oziroma celo zmanjšali površine, namenjene gostinskim vrtovom?
Ne. Ljubljana si zasluži kakovostno gostinsko ponudbo. Urejanje prostora ne pomeni preganjanje gostincev iz mestnih jeder. Prizadevati si moramo za ureditev mesta, ki bo živo, zanimivo, hkrati pa tudi prijazno do Ljubljančank in Ljubljančanov, ki jim bo omogočeno kakovostno življenje v mestu.
Podpirate omejitev županskega mandata? Če da, na koliko let?
Ne. Če je župan demokratično izvoljen, upoštevamo voljo ljudi. Gre za spoštovanje ustavno varovane volilne pravice, ki spada med temeljne človekove pravice. Izhajajoč iz navedenega tovrstni predlogi omejitev terjajo tehtne in skrbne odločitve zakonodajalca ter širši družbeni konsenz.
Bi uvedli participativni proračun?
Da. Gre za demokratizacijo porabe vsaj dela sredstev občinskega proračuna. Ljudje sami najbolje vemo, kaj naša četrt potrebuje, zato je potrebno dodeliti več pristojnosti in s tem tudi financiranja četrtnim skupnostim. Več občinskih sredstev je nedvomno potrebno nameniti zdravstvu in skrbi za zdravje Ljubljančank in Ljubljančanov. Tu ni nobenega dvoma. Prav zaradi tega kandidiram za županjo in mestni svet.
Bi na Žalah uredili pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev?
Da. »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.« je rekla Antigona in pokopala Polinejka. Čas je, da v Sloveniji pokopljemo svoje Polinejke. Vsak si zasluži dostojen pokop.
