Osemnajsta edicija Svetlobne gverile, mednarodnega festivala svetlobne umetnosti, se bo do 22. junija z umetniškimi objekti in instalacijami razprostirala na 23 javnih ter galerijskih prostorih po Ljubljani. Letos se predstavlja 36 umetnikov, 68 dijakov in 49 študentov iz različnih disciplin. V okviru naslovne festivalske teme Transformacije vsak na svoj način raziskujejo spremembe in preobrazbe, ki jih še posebej nagovarjajo. »Za nas je zelo pomembno spodbujanje razvoja tako intermedijske kot svetlobne umetnosti, zato se trudimo omogočiti veliko programov, kot je medfakultetno sodelovanje ali sodelovanje umetnikov v različnih vlogah, bodisi mentorjev bodisi soustvarjalcev,« je povedala intermedijska umetnica Nika Erjavec, ki je na festivalu mentorica in sokuratorka. Glede specifike ustvarjanja s svetlobo je poudarila, da je »pomembna predvsem kot umetnost v javnem prostoru, ker se tako odpira večjemu številu ljudi. Do umetnosti, zaprte v institucijah, velikokrat dostopajo samo strokovni kadri ali šolski obiski.«
Stena (še) brez najemnine
Glavno izhodišče festivala je v Galeriji Vžigalica. Tam bo razstava na ogled vse do 1. septembra. Blizu galerije, na vogalu ulice pri spomeniku Simona Gregorčiča, lahko vidimo igro svetlobe in senc v podobi majhne hišice. Gre za delo Janje Kosi, mlade slikarke, ki je s svojo svetlobno instalacijo prvič vstopila v javni prostor. »Na neki način pooseblja trenutek gverile, s katerim skušamo detajle mesta prikazati na drug način. Elemente arhitekture ustvari v kolaže majhne hiške in hkrati razmišlja, kako se ta prostor nenehno spreminja, pri čemer še vedno ostajajo neke stalne usedline. Na duhovit način komentira tudi, da je to edino bivanje, ki si ga lahko trenutno privošči v Ljubljani,« je pojasnila Erjavčeva. Od tod je treba samo napeti oči in opazovati okolico v neposredni bližini galerije: od Soteske in Vegove ulice proti severu do Male galerije Banke Slovenije oziroma Argentinskega parka preko Foersterjevega vrta in Mirja do nabrežij Gradaščice.
Čarobni vrt
Kolektiv STRAN22 je pri nabrežju ob Gradaščici nad Ljubljanico postavil svojo luno, ki jo razumejo kot simbol vidnega in nevidnega. Tudi njihova luna s pomočjo svetlobe rotira z enako hitrostjo kot tista v vesolju, ki je od nekdaj burila duhove, je razložila Erjavčeva. »Njena temna stran oziroma 'The dark side of the Moon' je polna teorij zarot, ne vemo čisto, kaj se tam dogaja. Kolektiv je postavil svetlobni fenomen, ki ga lahko opazujemo skozi kukalo. Skozenj vidimo projekcijo na temno stran lune, narejeno s pomočjo infrardeče svetlobe. Avtorji so si zamislili vzpon in propad neke civilizacije.« Ko opazovalec pogleda projekcijo v detajle, vidi površino iz sladkornih kock, ki zelo zelo počasi izginja, ker jo jedo mravlje.
Medtem na Foersterjevem vrtu slišimo prijetne meditativne zvoke vode, ki se pretaka v instalacijo fontane, prvi samostojni projekt Toma Winklerja na Svetlobni gverili. Navdihnila ga je pravljičnost mitov o vodi. Ko so delo postavljali, so pritegnili pozornost mimoidočih. Zgodba je kar malo hecna, je povedala Nika Erjavec. »Od sosedov smo slišali, da je bil tu nekoč paviljon, ki je razpadel in do konca propadel po neki divji zabavi. Med postavitvijo so hodili mimo in govorili: 'Končno se bo tu nekaj dogajalo.' Bil je lep odziv.« Nekdo jim je povedal, da se že 20 let trudi, da bi se v tistem kotičku zelenice končno kaj uredilo, vmes je bil celo na občini. Žal čarobna fontana ne bo tam za stalno, bo pa morda navdihnila kakšno iniciativo v prihodnosti.
Razstavljena dela si je mogoče ogledati vsak dan od 21.30 do 23.30, ob sredah in sobotah pa organizirajo tudi brezplačna vodstva s kolesi. Zbirno mesto je vedno pred Galerijo Vžigalica ob 21. uri.
