Državni prostorski načrt (DPN), ki bo posodobil in dodal drugi tir na odseku Ljubljana–Kranj/Naklo, je bil lansko poletje v javni obravnavi. Slabo leto so na ministrstvu potrebovali, da so vključili vse pripombe, ki so jih pripravili tako krajevne skupnosti, nevladne organizacije kot tudi posamezniki, ki živijo na območju Ljubljane, Medvod, Škofje Loke in Kranja.
Na robu Ljubljane bo ena izmed največjih sprememb glede na trenutni potek trase. Železnica ni predvidena tako kot zdaj vzporedno s Savo. Po predlaganem načrtu naj bi šla skozi pokriti vkop pod Celovško cesto in naprej skozi predor pod Medanskim hribom. Medno naj bi bilo tako odrezano od zelenega zaledja in zagrajeno s Celovško cesto na eni strani ter železnico na drugi. Predlagana je nova železniška postaja Stanežiče, ukinila pa bi se obstoječa postaja Medno, saj trasa tam ni več predvidena. Tako bi Medno ostalo brez zelenega zaledja, obenem pa bi imelo slabši dostop do koristi železnice glede na sedanje stanje.
Prebivalci Stanežič, Mednega in Dvora so se v kritiki načrta združili v civilno iniciativo Okolju prijazen tir (OPT), v kateri je 1039 krajanov omenjenih naselij, kar je več kot dve tretjini prebivalcev.
450 strani in očitki o nedoslednosti
Ministrstvo za infrastrukturo je pripombe komentiralo v stališču, ki ima več kot 450 strani. »Za odgovore na pripombe so potrebovali skoraj eno leto, medtem ko so laični javnosti za preučitev več kot 1000 strani dokumentacije namenili slaba dva počitniška meseca,« so nam sporočili v civilni iniciativi OPT, ko smo jih prosili za oceno odziva na njihove predloge.
V iniciativi so izračunali, da bi tako invaziven in drag poseg v okolje pohitril pot za manj kot minuto – na primeru mednarodnih vlakov. V javni obravnavi so predlagali, da se ponovno preuči možnost, da se železnica prenovi ter dogradi na obstoječi trasi. To so že predvidevale študije v preteklosti. Na ministrstvu so kot možno spremembo načrta omenili samo »dodatno optimizacijo« na odseku Vižmarje–Medvode na način, da se za nekaj sto metrov podaljša pokriti vkop, po katerem bo železnica prihodnosti prečila Celovško cesto.
Prav tako so v iniciativi ministrstvu očitali, da v spremljajoči dokumentaciji, s katero so utemeljili takšen potek železnice, »mrgoli napak, strokovnih nedoslednosti in subjektivnih vrednotenj«. Na ministrstvu so na očitke odgovorili, da bosta tako elaborat za optimizacijo za doseganje višjih hitrosti kot okoljsko poročilo dopolnjena. A kljub temu bo sprememba trase, ki temelji na teh – kot kaže – nedopolnjenih študijah, ostala.
V iniciativi so opozorili, da so argumenti ministrstva pavšalni in podcenjujoči. Nekatere odzive ministrstva so ocenili kot neresnične. Denimo, v stališču o potnikih na postaji Medno je v odgovoru ministrstva število nižje, kot je navedeno v prej omenjenem elaboratu. Predlog, da se obstoječa trasa ohrani, pa je ministrstvo zavrnilo tudi z argumentom, da bi bilo za to potrebno rušenje objektov. V iniciativi so odgovorili, da bodo omenjene objekte tako in tako morali rušiti že v okviru sprejetega DPN za širitev državne ceste Jeprca–Brod.
»Izračunani družbeno-ekonomski kazalniki investicije izkazujejo, da je ekonomska neto sedanja vrednost večja od 0, interna stopnja donosa pa nad diskontno stopnjo, torej je investicija z vidika družbe kot celote upravičena,« so na ministrstvu ponovno utemeljili ekonomsko smiselnost predloga spremembe trase. Čeprav so člani iniciative v zadnjem mesecu podrobno analizirali spremljajoče študije in osnutek načrta, za ekonomski izračun te priložnosti niso imeli, saj naj podatki ne bi bili dostopni. »Predvsem nas zanimajo predpostavke, ki so jih uporabili za izračune, saj se zavedamo, da so te ključne za rezultate ekonomskih modelov,« so opozorili v iniciativi.
Neusklajenost dolgoročnih načrtov
Država in občina imata v tem delu Ljubljane ambiciozne načrte, od širitve Celovške ceste v štiripasovnico, gradnje neprofitne soseske in selitve Remize do gradnje že omenjene navezovalne ceste ter novega mostu čez Savo. Poročali smo že, da na ravni načrtovanja ni jasno, ali bodo prej zgradili železnico in pokriti vkop ali razširili Celovško. Tudi v okviru javne obravnave se je postavilo vprašanje o usklajenosti projektov, a so z ministrstva odgovorili jedrnato, da ostali projekti niso predmet DPN. »Se bo ponovila zaradi neusklajenosti projektov zgrešena investicija v P+R Stanežiče?« so se vprašali v iniciativi. Več sreče so imeli predlogi ljubljanske občine za to območje.
Ministrstvo bo tako »preučilo in v največji meri upoštevalo« predloge ljubljanske občine. »Novo postajo Stanežiče je treba načrtovati bližje (bolj proti zahodu) novo predvidenim ureditvam v Stanežičah ter jo oblikovati kot multimodalno prestopno točko, ki bo na enem mestu omogočala organizacijo različnih vrst mobilnosti in prometa (vlaki, avtobusi, avtomobili, motorji, kolesarji, pešci) na način, prijazen do narave in ljudi,« so predlagali na občini. Iz priloženega zemljevida je razvidno, da si želijo, da bi bila nova postaja na zahodni strani Celovške ceste in ne na vzhodni, kot predlaga DPN. Tako bi bila postaja bližje prej omenjenemu parkirišču P+R ter načrtovani soseski.
Na spremembo trase, pokriti kop in predor občina ni imela pripomb. Odkriti kop je pogoj, da bo železniška postaja na vzhodni strani. So pa predlagali, da se trasa optimizira tako, da bo potekala čim dlje po obstoječi trasi. Po oceni občine predlagani načrt preveč posega v »najboljša kmetijska zemljišča« ter zemljišča, namenjena športu.
