Novo mesto. V nedeljo okoli 14. ure se je na Glavnem trgu v starem jedru Novega mesta, v več stoletij stari večstanovanjski hiši, obrnjeni proti reki Krki, porušil balkon. Pravzaprav se je podrl del ganka, ki je bil zgrajen pred dobrimi desetimi leti, skupaj z njim sta štiri metre globoko padli tudi ženski, ki sta ravno v tistem trenutku stali na balkonu. Lastnica, ki je pri padcu utrpela lažje poškodbe, je poklicala reševalce, ženska, ki je bila takrat pri njej na obisku, pa je še v bolnišnici, saj naj bi jo operirali.
Po besedah soseda Jaroslava Hočevarja, ki si z lastniki stanovanj v tej hiši deli dvorišče oziroma vrt tik ob Krki, sta ženski najprej sedeli na lesenem balkonu, nato pa sta odšli na rob balkona, najbrž zato, da bi uživali v razgledu. A so očitno močno strohnjene deske pod njima nenadoma popustile in se udrle. Ta del balkona ni nadkrit in je izpostavljen dežju, medtem ko je preostali del balkona zaščiten z gankom na zgornjem delu hiše in je v boljšem stanju. Balkon naj bi zgradil še prejšnji lastnik, pred petnajstimi leti mu je zavod za varstvo kulturne dediščine izdal tudi pogoje za njegovo postavitev. »Balkon je iz smrekovega lesa in očitno je dež na tistem delu, ki ni nadkrit, naredil svoje. Še dobro, da je bila pod balkonom miza, ki je malo ublažila padec, sicer bi lahko bilo še huje,« razmišlja sosed.
Hiše, stare dvesto let in več
Večji del srednjeveškega mestnega jedra ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena, torej tudi omenjena hiša. A ne glede na to je lastnik tisti, ki je po zakonu odgovoren za vzdrževanje. Kot pravi Tomaž Golob iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, odgovorni konservator za mestno jedro, gre zavod zelo naproti potrebam stanovalcev pri izdaji soglasij za prenove, ki omogočajo kakovostnejše bivanje, seveda pa morajo biti izvedene strokovno. »Ne poznam primera, da bi imeli v starem mestnem jedru kakšno črno gradnjo ali nedovoljen poseg. Ljudje vedo, da morajo za večja dela zaprositi za soglasje, in to načeloma tudi počnejo. Trenutno pa na zavodu opažamo, da se na strehah objektov starega mestnega jedra postavljajo sončne elektrarne, za kar pa nismo izdali nobenih soglasij.«
Po mnenju arhitekta Tomaža Slaka, profesorja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter predsednika urbanističnega sveta novomeške občine, stavbe na Glavnem trgu po večini datirajo v 18. in 19. stoletje, deli nekaterih pa seveda tudi precej bolj nazaj. Grajene so iz kamna, deloma iz opeke in lesa. »Vsekakor so nekatere stavbe v določenem segmentu zelo dotrajane in slabo vzdrževane. Problematiko vzdrževanja ali urejanja problematičnih delov hiš in ustreznih prenov dodatno ovirajo tudi kompleksna lastništva in občasne težave pri sodelovanju različnih strank v postopkih,« pojasnjuje Slak. Kot pravi, je bil pri prenovi Glavnega trga v letu 2018 izveden monitoring stavb med gradnjo podzemnega kolektorja in prenovo javnih površin, pri kateri so se pojavljale močnejše vibracije, a na srečo nikjer ni prišlo do razpok ali posedanja. »Zato sklepamo, da stavbni fond na Glavnem trgu vseeno ni tako zelo slab, kljub temu pa lahko veliko škodo povzročijo (nekontrolirani ali samograditeljski) posegi v notranjosti.« V primeru zrušitve balkona je šlo po njegovem mnenju za počasno, težje opazno dotrajanost, ki pa bi jo morali lastniki zaznati že prej in ustrezno ukrepati.
Ima pa omenjena hiša zanimivo zgodovino. V njej je v začetku 20. stoletja nekaj let bivala družina dramatika in pripovednika Slavka Gruma. V hiši je bila namreč usnjarna, kjer je njegov oče dobil službo.
