Pri vhodu za železnimi vrati, ki skozi velik in lep park ter čez parkirišče vodijo do prostorov minoritskega samostana sv. Maksimiljana Kolbeja, ki je na Trubarjevi cesti 80 ob cerkvi sv. Petra, nas je sprejela posvečena sestra Anja Kastelic. Kot pove na dvorišču, laična katoliška skupnost Na tvojo Besedo, ki jo vodi, v prostorih minoritov deluje od lani, ko je prišlo do reorganizacije. »Del cerkvenih prostorov so ponovno prevzeli škofijski duhovniki. Eden od njih sedaj vodi šentpetrsko cerkev, drugi del stavbe je ostal v rokah minoritskega samostana, v katerem pa ni več patrov. Lani poleti so odšli v podružnice po Sloveniji in tako se je pojavila možnost, da v samostanu bivamo in delujemo mi. Prej smo imeli prostore v sosednji škofijski hiši, kjer je zdaj ponovno bolniška župnija,« je pojasnila sogovornica. Tako zdaj v minoritskem samostanu sv. Maksimiljana Kolbeja, ki so ga ustanovili leta 2011, deluje laična katoliška skupnost, ki prostore poleg svojim dejavnostim namenja še študentom, drugim mladim ter bolnikom in svojcem, ki to potrebujejo.
Ko nas Anja Kastelic popelje po samostanskih prostorih, v kleti pokaže mladinsko sobo, kjer se dvakrat na teden zbira skupina mladih fantov, v pritličju sta velika dvorana in kuhinja z jedilnico. V drugem nadstropju biva devet študentov, ki so že prej živeli z minoritskimi duhovniki, v prvem nadstropju so kapela, kjer se enkrat na mesec srečuje pet skupin skupnosti Na tvojo Besedo, čajna kuhinja, dnevna soba, kjer se zbirajo mame na porodniškem dopustu s svojimi dojenčki, in še štiri sobe, ki so na voljo staršem, ki imajo otroka na Pediatrični kliniki, in vsem drugim svojcem ter bolnikom, ki prihajajo iz oddaljenih krajev in potrebujejo prenočišče v bližini kliničnega centra.
Eno takšno sobo so po pripovedovanju laične sestre imeli že v prejšnji hiši in ko je idejo, da bi to nadaljevali tudi v novih prostorih, predstavila minoritskemu provincialu, se je ta takoj strinjal. »Ljudem prenočišče v bližini kliničnega centra pride prav. Na intenzivnih pediatričnih oddelkih starši nimajo prenočišča, na oddelkih ob otroku lahko prespi samo mama, oče pa je tu. Imeli smo tudi primer gospe, ki ji je v kliničnem centru umiral mož in je tako bivala pri nas, da se ji ni bilo treba vsak dan voziti od daleč. Sobe uporabljajo tudi onkološki bolniki, ki v Ljubljano pridejo na terapije, in če so od daleč, nekateri pri nas prespijo, preden se vrnejo domov,« pripoveduje Anja Kastelic.
Sobe s kopalnico so namenjene vsem, ki so v stiski, ne samo katoličanom, temveč tudi ateistom in ljudem različnih veroizpovedi, je dejala Anja Kastelic. Prav tako, je še dodala, je provincial že takoj na začetku rekel, da naj bodo sobe na voljo za uporabo le s prostovoljnimi prispevki. »Ne postavljamo nobene cene, na hodniku je škatlica, v kateri posameznik, če ima možnost, pusti kakšen dar, sicer pa ne.« Ob tem sogovornica poudarja, da samostan nikakor ni nekakšen hostel; zgodilo se je namreč že, da je prejela klice, ali bi lahko pri njih prespali na poti do letališča, od koder so se odpravljali na počitnice.
Tisti, ki so v stiski in potrebujejo sobo, se lahko na Anjo Kastelic obrnejo prek telefonske številke 041 631 551 ali po elektronski pošti na naslov anja.kastelic1@gmail.com. Poleg tega lahko na parkirišču samostana tisti, ki so tam nastanjeni, brezplačno parkirajo, kar je ob težavah s parkiranjem in dragih parkirninah v parkirnih hišah okoli kliničnega centra za bolnike in svojce pomemben podatek. Pred časom je novico o teh možnostih Kasteličeva objavila na facebooku, ker je želela, da se informacija razširi, saj je sklepala, da obstaja več potreb, kot se je na njih obrnilo ljudi. Presenetilo jo je, kako veliko je bilo delitev, okoli 1800.
Možnost osebnega pogovora
Tistim, ki so v samostanu nastanjeni in to želijo, je omogočen tudi osebni pogovor. Za to se posebej dogovorijo, drugo pa so spontani pogovori ob kakšnem čaju, pri čemer sogovornica doda, da bi zanje želela imeti več časa. V laični skupnosti v prostorih minoritskega samostana sedaj namreč živita samo dve osebi, v kratkem se jima bo pridružila še tretja. Obveznosti je veliko. Nekaj časa zahteva poklic, Anja Kastelic namreč dela kot družinska in zakonska terapevtka, od česar tudi živi, drugo pa so prostovoljne dejavnosti, ki poleg duhovnega spremljanja, vodenja katehez po župnijah in duhovnih vikendov vključujejo tudi vodenje in koordiniranje skupin različnih starosti, s katerimi se sestajajo, da si podelijo »življenje ob evangeliju in drugih verskih besedilih«.
Skupnost Na tvojo Besedo združuje okoli 100 ljudi različnih »poklicanosti, stanov in starosti s skoraj vseh koncev Slovenije. Pri vsem skupaj je pomembno, da poslušamo potrebe in nanje odgovarjamo.« Zato denimo, »če bi se recimo pokazala potreba, da neko dejavnost zaključimo in začnemo nekaj drugega, bi to storili«, je o njihovem načinu delovanja dejala sogovornica. »Gre za kreativnost ljubezni, ki je konkretna in v vsakem obdobju odgovarja na tukaj in zdaj,« je še dodala Anja Kastelic, ki je svojo poklicanost začutila že v mladih letih, vendar je ni nagovoril nobeden od klasičnih ženskih redov. Zato se je odločila za novo obliko posvečenega življenja, kot ga je spoznala v laični katoliški skupnosti v Italiji. Od te so se lani ločili, svojo pot pa nadaljujejo v Sloveniji.
