Vodja centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Barbara Nadbath je napovedala, da bodo v drugi polovici julija začeli arheološka izkopavanja pred začetkom načrtovane prenove SNG Drama Ljubljana. Ta bodo najprej potekala na območju okoli stavbe in naj bi trajala približno šest mesecev. Izkopavanja na območju Drame se bodo nadaljevala tudi prihodnje leto: ko bodo gradbinci porušili stari prizidek k Drami, bodo namreč uslužbenci centra za preventivno arheologijo sočasno z izkopom gradbene jame opravili arheološke raziskave še na tem delu stavbnega zemljišča. Nadbathova je ob tem dodala, da pričakujejo arheološko situacijo, podobno tisti na območju kompleksa Šumi, kjer so arheološke raziskave opravljali v letih 2004 in 2005.
Ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel je povedala, da bo sezona 2023/24 zadnja gledališka sezona v še neprenovljeni stavbi. Napovedana arheološka izkopavanja naj ne bi motila izvedbe programa, saj bo, kot je pojasnila, dostop do Drame kljub raziskavam omogočen preko začasnih mostovžev. »Naša dejavnost zaradi tega ne bo okrnjena,« je zagotovila ravnateljica. V času gradbenih del bodo gledališče preselili na začasno lokacijo, in sicer predvidoma na Litostrojsko cesto v Halo L56.
Slovo od številnih dreves
Med arheološkimi izkopavanji bo padel tudi veliki divji kostanj pred gledališčem, pa je potrdil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da so na ministrstvu za kulturo ter v stranki Levica »navezani na vsako drevo« in da so tudi sami že sprožali različne akcije za ohranitev dreves in zelene mase v mestih. »Iskali smo najrazličnejše možnosti, da bi ta kostanj ostal, kajti poleg tega, da ima funkcijo tvorjenja sence in hlajenja mesta, ima tudi simbolno funkcijo. Tukaj stoji že desetletja in ga čustveno povezujemo s samo Dramo.« Toda kot sta poudarila ministrica in državni sekretar, projekt celovite prenove ne omogoča ohranitve kostanja, zaradi poškodb v preteklosti in njegove starosti pa bi bila tvegana tudi gradnja okoli njega oziroma preselitev kostanja na drugo lokacijo. Čelik Vidmar je zanikal, da naj bi se presaditvi drevesa odpovedali zaradi visokih stroškov: zanjo se niso odločili predvsem zaradi zelo majhne verjetnosti, da bi drevo preživelo presaditev.
Padel pa ne bo zgolj omenjeni divji kostanj, temveč tudi preostalih enajst dreves v bližini stavbe. Pred posekom zaradi obnove Drame so varna zgolj drevesa v ulici Gradišče, je pojasnil Čelik Vidmar. Zagotovil pa je, da bodo na novo zasadili več dreves, kot jih bodo primorani posekati. Vrečkova je še dodala, da bo deblo kostanja ohranjeno v prenovljeni Drami, saj naj bi se v kolektivu odločili, da bodo iz njega ustvarili umetniški projekt.
Načrtovani posek dreves v okolici Drame je mnoge Ljubljančane precej razburil. Podporniki ohranitve kostanja ter drugih dreves pri Drami so se tako v torek zbrali pod krošnjo kostanja, da bi opozorili proti sekanju zdravih odraslih dreves zaradi gradbenih načrtov. Izpostavili so, da bi se morali gradbeni načrti prilagajati obstoječim odraslim drevesom, ki s svojimi bujnimi krošnjami hladijo mesto in blažijo onesnaženost zraka.
Gradbenega dovoljenja še ni
Kdaj točno naj bi se začela prenova Drame in gradnja novega prizidka, še ni povsem jasno. Vlada je konec maja predstavila časovnico, po kateri bi se gradbena dela začela v drugi polovici prihodnjega leta. Trajala naj bi do konca leta 2026, tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja pa po tej časovnici pričakujejo v letu 2027.
Ministrstvo za kulturo v tem trenutku še vedno nima gradbenega dovoljenja za celovito prenovo in gradnjo novega prizidka. Matevž Čelik Vidmar je dejal, da jim je ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer vodijo postopek izdaje gradbenega dovoljenja, dalo rok za dopolnitev vloge do začetka avgusta; Asta Vrečko ga je dopolnila s podatkom, da od lastnikov v sosednji Nemški hiši potrebujejo dovoljenje za uporabo ulice Gradišče. Po njenih besedah so se s sosedi Drame pogovarjali in pogajali zadnjih devet mesecev in da je dogovor sedaj zaključen. »Na ministrstvu za kulturo in v vladi smo šli željam sosedov maksimalno nasproti, kajti zavedamo se, da gotovo ni najprijetnejša stvar, ko ti delajo nasproti hiše takšen velik poseg,« je še poudarila. »Prepričani smo, da bo dogovor z lastniki dosežen do začetka avgusta. Vsekakor pa pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje izdano vsaj do takrat, ko bodo zaključena arheološka izkopavanja,« pa je pristavil državni sekretar. Vlada je pred časom pojasnila, da so morali pridobiti soglasje h gradnji od lastnikov stavb Gradišče 6-8, Igriška 3 in Slovenska cesta 11; takrat so tudi omenili, da s sosedi »usklajujejo še zadnje podrobnosti o zavarovanju morebitne škode med gradnjo«.
Projekt prenove Drame je ocenjen na 58 milijonov evrov vključno z davkom na dodano vrednost. Ta znesek vključuje vse stroške, ki so povezani s projektom, tako stroške gradbenih del, nadzora in arheoloških izkopavanj kot tudi denimo selitve, nadomestnih prostorov ter gradnje novih skladišč v Šentvidu, je dejala ministrica.
Ravnateljica: Obnova je nujna
Vesna Jurca Tadel je ponovila, da sta celovite prenove potrebna tako več kot sto let stara historična stavba Drame kot tudi prizidka, ki sta bila zgrajena v 60. letih. Potresna varnost objektov ne ustreza sodobnim standardom, zato je po besedah ravnateljice gradbena inšpekcija lani presodila, da je delovanje v stavbi brez ustreznih popravil primerno le še do prihodnjega leta. Zagotovitev boljše varnosti ni edini razlog za prenovo, je opozorila ravnateljica. Ta projekt naj bi Drami končno tudi prinesel tehnično posodobitev in zagotovil funkcionalne prostore, ki jih potrebuje moderno gledališče.
Med drugim je omenila, da je denimo veliki oder opremljen z odrskimi napravami, ki so absolutno zastarele, saj so še z začetka 20. stoletja. »Celotno vrvišče, torej sistem, s katerim se dvigujejo kulise, je na ročni pogon, kar bolj sodi v muzej kot v sodobno gledališče,« je izpostavila Vesna Jurca Tadel in omenila še, da je v parterju dvorane velikega odra nagib premajhen, kar botruje slabši vidljivosti na oder. Prav tako Drama v dvorani nima hlajenja, zato je izvedba razprodanih predstav v času, ko so zunaj visoke temperature, neprimerna, saj lahko takrat temperatura na balkonih naraste tudi na več kot 40 stopinj Celzija. V takšnih pogojih igralci ne morejo nastopati, skrbi pa jih, da bi kakšen gledalec omedlel. Zaradi tega so morali že lani pa tudi letos odpovedati nekaj predstav.
