V Ribiški družini (RD) Celje so pred kratkim iz jezera znova pobirali mrtve samice krapov. O poginu slednjih smo poročali tudi lani, letos pa se je scenarij žal ponovil. Čeprav v RD Celje že leta opozarjajo, da v okoliških zaselkih ob jezeru kanalizacija ni urejena, na kar so nas opozorili tudi nekateri ribiči, pa predsednik RD Celje Štefan Zidanšek pravi, da je najverjetnejši vzrok, na določene analize namreč še čakajo, precejšen padec temperatur v aprilu. Lani je poginilo skoraj dve toni rib, letos pa dobrih 1,6 tone. »Predvidevamo, da so za to krive vremenske spremembe oziroma zelo hladen april. Krapi se namreč drstijo v marcu, ko je bilo precej toplo vreme. Aprila pa se je temperatura nenadoma precej znižala in samice krapov, ki se v času drstenja zadržujejo v plitvi vodi, se niso mogle zdrstiti do konca,« pravi Zidanšek, ki pa ne zanika težav z onesnaženostjo jezera. Kot pravi, se v Šmartinskem jezeru še vedno srečujejo tudi s fekalijami, ki so od velike večine gospodinjstev speljane naravnost v jezero. Problem so tudi nekateri kmetje v bližini, ki gnojijo travnike tik ob jezeru, gnojnica pa se prav tako izteka v jezero.
Tudi kormorani delajo škodo
Eden od ribičev, ki se ne želi javno izpostavljati, pravi, da je do padca temperature prišlo tudi drugod, denimo v Slivniškem jezeru, pa tam niso opazili tolikšnega pogina samic krapov kot na Šmartinskem. »Tu je nekaj hudo narobe in nekaj bo treba narediti, sicer bo na dobre ribolovne dni na Šmartinskem jezeru ostal samo lep spomin,« nam je dejal ribič, ki je navdušen krapolovec in je v tem jezeru že ujel krapa, težkega več kot 20 kilogramov. Jezero, ki premore tudi krape, težke 30 kilogramov, pa slovi tudi po velikih somih. A v RD vztrajajo, da so samice krapov poginile, ker je prišlo do tako imenovane zakrnelosti, ki je bila posledica nenadnega padca temperature. »Vsi vemo, kako muhast je bil april, ko so temperature s 16 stopinj Celzija marsikdaj padle na le deset ali enajst. Zato se samice niso mogle zdrstiti in so poginile. Če bi bilo krivo kar koli drugega, bi verjetno poginile tudi druge, manjše ribe. Pa niso,« pravi Zidanšek, ki prav tako odločno zanika, da bi bilo za pogin lahko krivo čezmerno hranjenje rib z briketi. Škoda, ki jo zaradi tega ugotavljajo v RD Celje, pa je seveda velika. Ribe je namreč treba nadomestiti in spet vložiti v jezero, kilogram krapa pa stane skoraj šest evrov. Če krapov v jezeru ni, pa ne prodajo dovolj ribiških dovolilnic, ki za RD predstavljajo glavni dohodek. Zato tudi ribičem ni vseeno, kako se upravlja jezero. Ribiška inšpekcija Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, kamor je RD Celje prijavila pogin, si je takoj po poginu ogledala kmetijska zemljišča v okolici, pregledali so tudi izlive iz čistilnih naprav na zemljiščih ob drstišču v zalivu Loče, kjer je prišlo do pogina. A tega, da bi bilo lahko krivo onesnaženje, niso ugotovili. Vendar vse analize še niso končane, med drugim vzrok raziskuje tudi Nacionalni veterinarski inštitut, kamor smo se obrnili tudi sami, a odgovora še nismo prejeli. Sicer pa ribičem sive lase povzročajo tudi kormorani in druge zaščitene ptice, ki pojedo veliko rib.
