Matej Gamser iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je povedal, da breguljka gnezdi v rovih, ki jih izkoplje v strme in neporaščene peščene brežine. »Najti jih je mogoče le ob rekah oziroma na tistih predelih rek, kamor človek še ni posegel z namenom izkoriščati, obvladovati in ukalupiti vodotok. Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Ta ni mogoč, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum,« je pojasnil strokovnjak in dodal, da obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah praktično ni več. Prostovoljci društva vsako leto umetno vzdržujejo nekaj deset metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek, pri nas izumrle.

Uspešno poletela le prva generacija breguljk

Letos se je na Savi pri Sneberjah pisala fenomenalna naravovarstvena zgodba. S finančno podporo Mestne občine Ljubljana je DOPPS uspelo s preprostim urejanjem peščenih brežin, to je odstranjevanjem tujerodnih invazivnih vrst rastlin, vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas. Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na rekordnih 1300 parov, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico slovenske populacije. »Tako velika kolonija je redkost tudi v evropskem merilu, sama lokacija pa je imela še večji potencial,« je povedal Gamser in dodal, da so do avgusta mlade breguljke iz prvega legla uspešno poletele. »Zagotovo so polovile tudi ogromno komarjev.«

Žal pa je izrazita povodenj uničila vsa druga legla. »Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili,« je trenutno stanje na bregu Save opisal Gamser in dodal, da je majhna verjetnost, da se bo rekordno leto na tej lokaciji še kdaj ponovilo.

Vendar na srečo ni vse tako črno. Kot razloži strokovnjak, je bila smrtnost manjša, kot če bi se taka povodenj pripetila v juniju. »Če je Sava imela takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja upanje, da ga je kje formirala na novo. Breguljke ga bodo prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale,« je povedal. Dodal je, da lahko iz tega primera potegnemo tudi nauk: »Do vodotokov imejmo zdravo strahospoštovanje. Prepustimo reki njen prostor, ne silimo vanj za vsako ceno, ki jo ponudi občinski funkcionar, in v primeru urejanj vodotokov ali poplavnih predelov ne pozabimo, da ljudje še zdaleč nismo edina bitja tam. Priznajmo si napake, do narave smo zelo malomarni. Ker nanjo gledamo kot na nekaj samoumevnega in je ne spoštujemo. V isti sapi smo neodgovorni do naših prihodnjih generacij, ki jim bomo v končni fazi predali štafetno palico. Da, tudi te hiše, ki jih zdaj čistimo mulja. Naši otroci jih bodo ponovno, morda nekajkrat. Mar ne?« se je spraševal sogovornik.