Tri mesece po katastrofalnih poplavah, ki so avgusta prizadele Slovenijo, aktivnosti v zvezi s protipoplavnimi ukrepi ob Kamniški Bistrici potekajo tako v severnem kot južnem delu občine Domžale. »Že 10. novembra je na direkciji za infrastrukturo potekal tudi sestanek glede rušitve mostu in prestavitve komunalnih vodov, ki jih je treba prestaviti pred začetkom del. Na mostu imajo namreč svojo infrastrukturo upravljalci JKP Prodnik, Elektro Ljubljana, Telemach in Telekom Slovenije, Softnet pa je svoje vode že prestavil. Prodnik predvideva začasen premik na nadomestna jeklena mostova do končne ureditve mostu ali pa v strugo. Upravljalci morajo prestavitev komunalnih vodov izvesti sami, vključno z vsemi inštalacijskimi in gradbenimi deli. Dela naj bi se začela v začetku decembra in izvedla v najkrajšem možnem času, tudi odstranitev porušenega mostu,« je povedala domžalska županja Renata Kosec in dodala, da trenutno vsi izračuni kažejo, da bosta nadomestna mostova prenesla težo vodov. Močno poškodovan most naj bi odstranili do konca leta. Na nov most, ki bo eden od petinsedemdesetih, ki jih bo država v prihodnjih letih zgradila, pa bodo morali vozniki, ki se dnevno vozijo čez Kamniško Bistrico na Viru, počakati nekje do konca leta 2025. »Gradnja mostu je uvrščena v državni proračun,« je še dodala županja. O tem, kakšna bo konstrukcija novega mostu, na občini še na vedo nič oziroma je o tem še prezgodaj govoriti. »Predlagali smo, da se ohrani rekreacijska os, ki je potekala pod starim mostom. Se je pa že pokazalo, da bo treba tudi pri novem mostu računati na stebre.«
Kamniško Bistrico vrnili v strugo
V Nožicah so Kamniško Bistrico vrnili v prvotno strugo, prav tako v Biščah, kjer je deroča reka naredila veliko spodjedo, to koncesionar Hidrotehnik zdaj sanira. Na obeh lokacijah je tako prva faza po oceni županje potekala kot načrtovano. Zdaj sledi druga, sanacijska faza, v kateri bodo pristojne državne službe pripravile projekt za dokončno sanacijo. Ta bo med drugim vključevala utrjevanje bregov, dvig brežin in druge protipoplavne ukrepe. Ko bodo dela končana, bo občina nadaljevala projekt urejanja rekreacijske osi. »Smo pa direkciji za vode že pred časom poslali dopis, naj nam dajo vsaj neko generalno soglasje, da bi lahko tudi sami čistili strugo, ter zaprosilo, da nas seznanijo, kdo upravlja Mlinščico in zapornice na njej. Prosili smo tudi za kontaktne osebe, da jih dodamo v naše načrte zaščite in reševanja, da bi v prihodnje vedeli, na koga se obrniti,« je povedala županja in pohvalila veliko boljše sodelovanje z župani sosednjih občin, kar ocenjuje kot enega »pozitivnih učinkov avgustovskih poplav. Tudi spoznanje, da bomo morali biti sami dovolj samozaščitni. Država žal ne bo mogla postoriti vsega, ker sama nima dovolj ne kapacitet ne sredstev.« Tudi zato so v občinskih proračunih za leto 2024 in 2025 predlagali še dodatna sredstva za protipoplavne ukrepe.
300.000 evrov izplačane
občinske pomoči
Kar 270 občanov je vneslo škodo v aplikacijo Ajda. »Z rebalansom smo zagotovili še dodatnih 300.000 evrov, ki jih bomo v višini 500, 1500 in 3000 evrov izplačali približno 260 prosilcem. Pravkar zaključujemo izdajo odločb, tako da kakšnih zapletov ne pričakujemo,« je še povedala županja in dodala, da so bili ena redkih občin, ki so zagotovile tovrstno pomoč.
