Zvezda med retro predmeti iz zasebne zbirke, ki je do 23. decembra na prodaj na božičnem bazarju na Poljanski cesti 1, je starinski juke box wurlitzer 1015, ki glasbo predvaja na vinilne plošče. Nostalgik in zbiratelj Boštjan Troha ga je pred časom našel na kosovnem odpadu ob italijanski meji, tako kot je pred propadom v zadnjih štiridesetih letih rešil še marsikateri predmet iz zbirke. »Predmeti so, poleg nekaterih z bolšjih sejmov, večinoma s kosovnih odpadov in zaprašenih podstrešij. Ko sem pred desetletji po Ljubljani spremljal, kaj vse so ljudje hoteli vreči stran, me je bolelo srce. Vzel sem jih in jih zbiral,« pravi Troha, ki je tako ohranil številne in zgovorne predmetne pričevalce prejšnjega stoletja, za katere pa se je sedaj odločil, da je čas, da dobijo nove lastnike. Od tod ideja za božični market, ki je v Pegleznu med tednom odprt med 16. in 18. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro.
Od otroških igrač
do punkerskih škornjev
Zbiranje Boštjana Troho kot »fena nostalgije« spremlja že dolgo, in tako ni čudno, da je obsežen del njegove zbirke tudi kolekcija starih igrač, otroških revij in iger. Nekatere so še iz njegovega otroštva, kot denimo kotalke, ki jih sicer tako kot družinskega radia zaradi čustvene vrednosti ne prodaja in jih le razstavlja. So pa zato naprodaj številne druge otroške figurice, vrtavka, mini pralni stroj in hladilnik, domino ter otroške revije, ki bodo v preteklost popeljale prav vse – tako tiste, ki so jih imeli priložnost v rokah držati kot običajen del minulega vsakdanjika, kot mlajše, ki te predmete zdaj spoznavajo kot starine. V zasebni zbirki se tako najdejo tudi jugoslovanska volilna skrinjica pa srečke z nekdanjega prodajnega mesta pred Namo in reklamna tabla za kavo iz ljubljanske slaščičarne Bonboniera, ki je bila nekoč nasproti Nebotičnika, v njej pa so imeli piškote na rinfuzo in točen sladoled. Ko so ta ljubljanski prostor zapirali, je zbiratelj pred odpadom rešil kar nekaj kosov notranje opreme, razmišljal je, da bi vzel tudi stari aparat za sladoled, a je bil prevelik in pretežek. Kar pa Trohe ni ustavilo, da ne bi v zbirki pristali bencinska črpalka Shell, vintage brivski frizerski stol znamke Archer, predvojni ljubljanski kino stoli, starinska blagajna National, ameriške in jugoslovanske registrske tablice ter reklamni plakati Šumi, Cockta, Jupi, Kraš, Kolinska in drugi. Med predmeti na pop up retro bazarju so tudi škornji Petra Lovšina, kitara Borisa Novkovića, policijska kapa, ki jo je v filmu To so gadi nosil Boris Cavazza, Troha pa jo je po dolgem prepričevanju kupil od drugega zbiratelja. Del zbirke so tudi stari televizor, na roke napisan šolski urnik in računi raznih slovenskih podjetnikov, industrialcev, zavarovalničarjev in odvetnikov ter vodnik po Ljubljani iz leta 1939 in steklenice za sodo. Skratka: retro bazar je pravcati časovni stroj, za marsikoga tudi zelo čustven.
