Institut Jožefa Stefana je dober teden po vodni ujmi na več lokacijah v zgornji Mežiški dolini vse od Dravograda do Črne na Koroškem odvzel vzorce tal in naplavljenega mulja. V enajstih vzorcih naplavin so določili koncentracije potencialno strupenih elementov, med njimi cinka, kadmija in svinca, s katerim je Mežiška dolina zaradi rudarjenja obremenjena že stoletja. Vse vrednosti v vzorcih so presegle vrednosti, določene v uredbi o emisijah strupenih snovi v okolju. Prebivalce zgornje Mežiške doline je dodatno razburila tudi objava rezultatov vzorcev Prevaljčana, ki so pokazali, da so bile vrednosti svinca in cinka v vzorcih, odvzetih ob porečju Meže, pri podjetju Envit, precej višje od tistih, določenih v uredbi, vrednosti kadmija pa so presegle tako imenovano opozorilno vrednost.
Skrb za osebno higieno, zdrava prehrana in čiščenje so ključni
A kot je opozorila Janja Turšič iz Agencije RS za okolje (Arso), je treba rezultate analiz umestiti glede na podatke, ki jih imajo o tleh na tem območju v preteklosti, kjer so bile vrednosti svinca, kadmija in cinka v vzorcih vedno visoke. »Večina vzorčnih mest ob reki Meži kaže, da so bila tla že v preteklosti obremenjena s svincem in drugima dvema kovinama, vrednosti pa so presegale kritične. To je posledica industrije na tem območju, ki je že več kot tristo let povezana z rudarjenjem, topilništvom in metalurgijo, kar se odraža tako v reki Meži kot tudi v tleh ob reki. Na podlagi teh rezultatov sklepamo, da je prišlo v tokratni vodni ujmi do premeščanja materiala proti dolvodnim legam, saj imajo tla ob reki Meži zelo podobne koncentracije, kot so jih imele vsebnosti onesnaževal v mulju, ki je bil vzorčen po poplavah v začetku avgusta,« je dejala Turšičeva.
Da rezultati, ki kažejo na visoke vsebnosti težkih kovin, niso nobeno presenečenje, pravi tudi strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen. »Pred več kot 20 leti smo opravili raziskavo o vplivu okolja na zdravje prebivalstva in ugotovili, da je bil ta vpliv znaten, zlasti pri majhnih otrocih, ki so v fazi razvoja še zlasti občutljivi. Ugotovili smo, da so razmere dramatične, saj je bila mejna vrednost svinca presežena pri skoraj 80 odstotkih otrok. Takrat smo tudi sprožili aktivnosti in sprejeli program sanacije zgornje Mežiške doline, ki se je izvajal 15 let. V tem času smo dosegli bistvene izboljšave in tudi vpliv na zdravje otrok se je drastično zmanjšal,« pravi Eržen. Kot dodaja, je reka Meža v tej vodni ujmi žal odnesla tudi trud večletnih že izvedenih ukrepov. »Odneslo in uničilo je veliko cest, dvorišč in zatravljenih površin, ki so preprečevale prašenje. Zato si zdaj prizadevamo, da bomo aktivnostmi nadaljevali tudi po tej ujmi, tako da bodo prebivalci sčasoma bistveno manj ogroženi, kot so v tem trenutku,« pravi Eržen. Ob tem izpostavlja zlasti skrb za osebno higieno, zdravo prehrano in temeljito čiščenje. »Da se je nujno primerno zaščititi, smo prebivalce opozarjali že takoj po ujmi, ko smo vedeli, da bodo prišli v stik z muljem,« je dejal Eržen. Ves čas na primerno ravnanje z odpadki opozarjajo tudi druge občine. Tudi Kmetijski inštitut Slovenije je izdal priporočila, naj ljudje vso zelenjavo, ki je bila poplavljena, zavržejo. »Razmere niso alarmantne, tudi vpliv na zdravje ni nič večji, kot je bil v preteklosti. Novo je le to, da se je zdaj ta onesnažena zemljina razširila še na druga območja, kjer je prej ni bilo, zato je nujno, da se tudi ceste sanirajo čim prej, saj bo le tako prašenja čim manj,« poudarja Eržen.
Danes so v Arsu pojasnili tudi nekaj več podrobnosti v zvezi z ohišji akumulatorjev, ki jih je naplavila Meža. Okoljski inšpektorji so na več lokacijah že opravili ogled in ugotovili, da gre za plast plastičnih ohišij akumulatorjev, ki so bila v proizvodnji okoli leta 1980. Ker niso ustrezala kakovosti, so jih zavrgli. Na podlagi tega so v podjetju Tab že uvedli inšpekcijski postopek, ki še ni končan, zato tudi morebitni ukrepi še niso bili sprejeti.
