Športna dediščina je zelo raznolika, ne le v smislu panog, ki jih zajema, temveč tudi zaradi različnih vidikov obravnave področja, je poudaril dr. Aleš Šafarič, kustos in vodja Muzeja športa, ki je od leta 2022 organizacijska enota Slovenskega šolskega muzeja. Kot je še dejal zgodovinar v muzeju, kjer hranijo in raziskujejo gradivo od začetkov organiziranega, modernega športa pri nas – za kar štejejo ustanovitev Južnega Sokola v Ljubljani leta 1863 – in vse do sodobnosti, ne zbirajo le »najpomembnejših predmetov posamezne panoge. Muzej športa niso samo vrhunci, temveč razvoj posamezne panoge, zgodbe in ljudje, ki šport spremljajo in poganjajo. Del tega tako niso le vrhunski športniki, temveč tudi trenerji, fizioterapevti, zdravniki, organizatorji, društveniki ...« Pa tudi navijaštvo, športne stave in doping.
»Gre za širši pogled na šport in vse lepo ter nelepo, kar sodi zraven. Zgodovinarji pripovedujemo celotno zgodbo. Ne osredotočamo se le na glavne športne zvezde, ampak poudarjamo dogodke, mejnike v posameznem športu,« je pojasnil kustos Šafarič. »Danes vsi govorimo o Dončiću,« je dodal, »vendar ima zgodovina košarke v Sloveniji bogato tradicijo. Spomnimo se samo uspehov Olimpije v šestdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Kar želim povedati, je, da se zvezde ne rodijo, ampak so vzgojene, trenirane, pred njimi morajo biti ljudje, ki so na posameznem področju že nekaj naredili. Govorim o razmerju med preteklostjo in sedanjostjo,« je še povedal zgodovinar. Zato v muzeju spremljajo pot posamezne panoge od njenih začetkov.
Od smučanja do boksanja in planinarjenja
Muzej športa, ki ima pisarniške prostore na Kopitarjevi 4 v Ljubljani, majhen del gradiva predstavlja na stalni razstavi v Slovenskem šolskem muzeju, poleg tega pa ustanova tudi drugod prireja začasne in gostujoče razstave, saj svojih primerno velikih razstavnih prostorov nimajo. Organizirajo tudi predavanja, okrogle mize in drug pedagoški ter andragoški program. V muzejskih zbirkah hranijo okoli 12.000 predmetov, poleg njih pa imajo še bogato fototeko, dokumentarni oddelek in knjižnico. Vpogled v gradivo in delo Muzeja športa prinaša tudi aktualna razstava na Krakovskem nasipu, kjer so izbrane športne panoge predstavljene s fotografijami in podobami muzejskih predmetov. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati na stalni razstavi, večino pa hranijo v depoju.
V galeriji na prostem ob Ljubljanici so prikazani gimnastika, atletika, boks, judo, avtomoto, planinstvo, tudi popularno kolesarstvo, nogomet, košarka, smučanje in še nekaj drugih športov. Poleg tega sta izpostavljena še Stanko Bloudek, po katerem so od leta 1965 poimenovana najvišja priznanja za dosežke na področju športa, in zbirka v Nordijskem centru Planica, ki mu Muzej športa nudi strokovno podporo na področju muzejske dejavnosti. Črno-bele fotografije in predmeti na razstavi gledalca popeljejo v različna obdobja prejšnjega stoletja. Denimo na nogometno tekmo na Plečnikovem stadionu leta 1935 in pred vrsto drsalcev na državnem prvenstvu v Tivoliju leta 1939, ob katerih je na istem panoju mogoče videti tudi fotografijo lesenih, doma narejenih drsalk iz prve polovice 20. stoletja, ki jih je muzeju podaril njihov nekdanji lastnik.
Kustos Šafarič je opozoril na spominski pladenj, ki ga je AŠK Olimpiji podelil Real Madrid na polfinalni tekmi pokala evropskih prvakov leta 1962. »Medtem ko si športniki danes izmenjajo kakšno zastavico, so si nekdaj podarjali posebne stvari. Več truda je bilo vloženega v nekatere zadeve in zato je bilo več lepote. Če smo nekoliko romantični, bi lahko rekli, da so stari pokali imeli več duše,« je pripovedoval zgodovinar. Pri tem je omenil še eno zanimivost, ki jo je mogoče videti na stalni razstavi, in sicer pokal balinarskega kluba iz petdesetih let, na katerem je na eni strani še vedno originalni napis »državnemu prvaku v umetnostnem drsanju«. Po vojni so zaradi pomanjkanja materiala nekatere pokale reciklirali, ampak očitno na tem izvornega napisa niso mogli v celoti zbrisati.
Poziv k darovanju muzeju
Ob razstavi na Krakovskem nasipu v Muzeju športa prebivalce vabijo, da ustanovi podarijo predmete ali fotografije, ki obeležujejo slovenske športne dosežke, če jih hranijo, in s tem prispevajo k bogatitvi muzejskih zbirk. S kustosi muzeja lahko vzpostavijo stik prek elektronskega naslova info@muzejsporta.si ali jih pokličejo na telefonsko številko 01 431 83 40. Po predhodnem dogovoru bodo darovalci v četrtek, 24. avgusta, med 15. in 20. uro lahko gradivo predali tudi na Krakovskem nasipu oziroma po dogovoru tudi drugje. V Muzeju športa pravijo, da je z gradivom mogoče dopolniti vse njihove zbirke, zaradi časovne dimenzije pa je v tem trenutku še posebej pomembno zbiranje predmetov iz medvojnega obdobja. »Predmeti iz tega časa so zelo redki. Prej kot jih bomo dobili v muzej, prej jih bomo rešili. Predmete iz osemdesetih let in še posebej iz sodobnosti bomo lažje zbirali tudi še v prihodnje,« je poudaril Šafarič. Zaradi prihajajoče 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 pa je pozornost namenjena tudi zbiranju gradiva s tega pomembnega dogodka.
