»Takšnih dogodkov v mestu resnično manjka. Meni je moda in vse, kar je povezano z njo, zelo pri srcu, zato sem uživala v vsem, kar so pripravili organizatorji dnevov dizajna, da o sami modni reviji ne izgubljam besed. To je bila češnjica na torti in želim si, da bi bili ti dnevi v prihodnje večkrat v letu,« je dejala Rebeka Fink, ki smo jo srečali po ogledu modne revije, imenovane Čarobnost mestnih trgov. Na njej je 30 ponudnikov v mestu in modnih ustvarjalcev predstavilo najnovejše modne trende za pomlad in poletje. Revija je bila ena od kar 20 vsebinskih dogodkov, ki so se zvrstili v petih dneh letošnjih dnevov dizajna, ki jih je celjski zavod Celeia skupaj s partnerji pripravil drugo leto zapored.
Sodelovanje in mreženje sta pomembna
Letošnji Dnevi dizajna Celje so se izkazali kot platforma za izpostavljanje dizajna kot orodja za oblikovanje vsakdanjega življenja in skupnega prostora ter kot srečališče oblikovalk in oblikovalcev, ki so prostor začasne rabe GT8 ter kiosk K67 izkoristili za lastne predstavitve in izmenjavo znanja, izkušenj in idej. V petih dneh se je s svojimi blagovnimi znamkami predstavilo 26 celjskih in drugih slovenskih oblikovalcev, nekaj jih je sodelovalo tudi pri izvedbi šestih delavnic. Na ogled so bili štirje dokumentarni filmi na temo dizajna, potekali sta tudi dve okrogli mizi. Na prvi, s katero so se začeli celjski dnevi dizajna, so sodelovali Maja Godec z Mestne občine Celje, Urška Todosovska Šmajdek iz Fotohiše Pelikan, arhitekt Anže Koren in Eva Popit, oblikovalka vizualnih komunikacij. Na okrogli mizi z naslovom Dizajn in vsakdan pa so izmenjavali mnenja slikar Tomaž Milač, arhitekt in oblikovalec Miha Peperko, lastnik ter solastnik več družb, med drugim GeoEnergetike, Galerije okusov in Tedna restavracij, Gašper Puhar ter modna oblikovalka Maja Štamol Droljc. »Sodelujoči so se strinjali, da so Dnevi dizajna Celje projekt, ki kaže na naraščajočo pomembnost lokalnega oblikovanja in ustvarjalnosti. Pohvalili so organizacijo, vizualno podobo, kakovost projekta in odprtost za dialog ter sodelovanje. Še posebej dobro so bili sprejeti praktični prikazi in delavnice ter možnost medsebojnega mreženja. Slednjega, predvsem medpanožnega, si želijo tudi v prihodnje,« je njihove vtise strnila oblikovalka klobukov Špela Strašek, koordinatorica programa in nosilka klobučarstva, vpisanega v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.
Umetnost je povsod okrog nas
Dogodki so bili brezplačni, niso pa le povezali sodelujočih, pač pa so povečali dostopnost kulturnih dobrin in k obisku privabili obiskovalce vseh generacij. Obenem je petdnevno dogajanje na Glavnem trgu prispevalo k živahnejšemu utripu v mestu, pozitivne učinke je čutilo tudi gospodarstvo. Temu pritrjuje Marcel Koštomaj, ki ima na Glavnem trgu kavarno Oaza 2.0. »Sam z veseljem spremljam vse dogodke v mestu, dnevi dizajna pa mestu prinašajo še višjo dodano vrednost. Ne gre le za živahno dogajanje, pač pa je to priložnost, da se povežemo, mesto je dihalo v drugačnem ritmu, ljudje so čutili nekaj pristnega. Oblikovanje ni stvar, ki bi jo zaprli v razstavni prostor. Umetnost je povsod, v kozarcu limonade, na stolu na ulici ter v vsakodnevnih detajlih, ki jih morda ne opazimo takoj. Zato je odlično, da se tak dogodek preseli na ulice, med ljudi, saj tako dizajn dobi pravi smisel. Veseli me, da Celje postaja prostor, kjer ustvarjalnost ne ostane na papirju, ampak se začenja čutiti v odnosih, prostoru in načinu, kako skupaj živimo v mestu. Takšni dogodki povezujejo vse nas, ki tu delamo, domačine in obiskovalce. Zato upam, da bodo takšni dogodki postali stalnica in ne bodo le občasni,« je sklenil Koštomaj. x
