Rogaška Slatina. Slatinski razgledni stolp Kristal je še pred začetkom gradnje razburjal nekatere domačine, zanj so celo razpisali referendum, a je na njem večina tistih, ki so šli na referendum, projektu izrazila podporo. Gradnja se je aprila 2022 tudi uradno začela, zdaj pa že radovedno pogledujejo proti njegovemu vrhu, saj v teh dneh dobiva končno podobo. Mnoge razburja predvsem vrednost projekta. Ocenjena vrednost je še pred začetkom gradnje znašala dobra dva milijona evrov. Ob sklenitvi pogodbe za izvedbo gradbenih del je cena zrasla na 3,75 milijona evrov, pozneje je poskočila na 4,05 in celo 4,7 milijona evrov. Lani jeseni pa so občinski svetniki v potrditev prejeli predlog z oceno, da bo stolp stal dobrih pet milijonov evrov, če smo natančni, 5,068 milijona.
150 kubičnih metrov betona v zraku
Z dvema milijonoma evrov je projekt podprla država, konkretno ministrstvo za gospodarstvo, v času, ko ga je še vodil nekdanji minister Zdravko Počivalšek. Dobrega 2,4 milijona evrov namerava primakniti občina sama, kot so zapisali v gradivu za občinsko sejo, pa bodo manjkajočih 655.000 evrov poplačali v času, ko bo stolp že obratoval, do leta 2025. A številni so gradnjo in odprtje stolpa pričakovali že lansko poletje, kar pa se ni zgodilo. Ne le da se je gradnja zamaknila, projekt se je v tem času podražil za dvakrat. To je precej razburilo nekatere svetnike. Tudi svetnico stranke Socialnih demokratov Terezijo Tomič, ki je dejala, da je nobena obrazložitev, zakaj se je projekt tako podražil, ne prepriča. Kot je pisalo v gradivu za občinsko sejo, je podražitev v prvi vrsti posledica zvišanja cen na trgu gradbenih materialov. »Te so se izrazito povišale zlasti po začetku vojne v Ukrajini, torej neposredno po izvedbi postopka javnega naročanja in sklenitvi pogodbe za izvedbo gradnje,« so pojasnili na občini. Dodatni razlog za zvišanje cen pa so bila dodatna, nepredvidena gradbena dela. Zaradi neobičajnega videza objekta, ki je ozek in se vzpenja 106 metrov visoko, so morali narediti dodatna sidra, večkrat so pregledovali betonsko konstrukcijo, prezračevali dvigalni jašek z žaluzijo z regulacijo in podobno. Kot pravi župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, tako vitkega objekta do zdaj ni gradil še nihče v Sloveniji. Niti ga ni nihče projektiral. »Običajno so stene objektov debele pol metra, tu pa so zgolj 30 centimetrov, kar pomeni, da mora biti tudi beton poseben. Poleg tega za tako gradnjo predpisov v Sloveniji nimamo in se zgledujemo po nemških. Dejansko pa je pri tem projektu 150 kubičnih metrov betona v zraku,« je dejal Kidrič.
Čeprav so lani gradnjo nekoliko ustavile poplave, žal pa se je na stolpu tudi primerila tragična delovna nesreča, v kateri je delavec umrl, se dela zdaj nadaljujejo. »Zaključek del in odprtje stolpa za obiskovalce sta predvidena za letošnjo pomlad,« pravijo na slatinski občini, kjer še vedno zbirajo donacije za omenjeno investicijo. »V zaključnem, torej letošnjem letu investicije so prihodki iz naslova donacij predvideni v višini 373.500 evrov, kar pomeni 62 odstotkov vseh načrtovanih donacij. Razlika do višine 600.000 evrov je bila realizirana že v lanskem in letu 2022,« še povedo na občini.
