Že nekaj let se na območju Celja in Laškega zavzemajo za večjo poplavno varnost, s tem namenom so v Spodnji Savinjski dolini na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) do leta 2027 načrtovali gradnjo osmih suhih in dveh večnamenskih zadrževalnikov. A javna predstavitev predloga je med člani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in laično javnostjo naletela na številne negativne odzive.
Še več, na družbenem omrežju so se prebivalci povezali celo v Civilno iniciativo Savinja – Ne vodnim zadrževalnikom. Kot izpostavlja svetnik KGZS in obenem podpredsednik krajevne skupnosti Šempeter Rok Sedminek, hočejo kmete z odškodninami prisiliti, da bi se za vedno odrekli več kot 500 hektarjem prvokategornih kmetijskih zemljišč. »Obenem bi bil to velik udarec tudi za hmeljarstvo, ki je paradna kmetijska panoga v tej dolini,« opozarja Sedminek. Predlog državnega prostorskega načrtovanja za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini so obravnavali tudi člani strokovnega odbora za vodne zadrževalnike pri KGZS, ki so pripombe v roku posredovali pristojnemu ministrstvu. Kot izpostavljajo, se omenjeni projekt upravljanja voda ne loteva celostno na ravni celotne Savinjske doline. Manjka tudi kombinacija suhih in mokrih zadrževalnikov, ki bi bili v sušnih obdobjih namenjeni za potrebe namakanja. Zato predlagajo gradnjo mokrih zadrževalnikov, izjemoma pa tudi suhih, a le na območjih, ki niso primerna za kmetijsko pridelavo. »Skupaj s kmetijsko stroko je treba znova ovrednotiti nekatere projekte, ki so že bili pripravljeni in imajo ustreznejše rešitve. Poplavna voda naj se zadrži tudi v višjih predelih toka reke Savinje in pritokov ter s tem razbremenijo ukrepi protipoplavne varnosti v spodnjem toku. Za kmete je tudi nedopustno, da se njihova zemljišča nadomeščajo s funkcionalnimi, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč, saj se v tem primeru vzame zemljo enemu in da drugemu kmetu, kar v prehranski bilanci nima pozitivnega učinka in še vedno pomeni zmanjšanje kmetijskih zemljišč za pridelavo,« izpostavljajo v KGZS.
Na ministrstvu pripombe
še preučujejo
V primeru gradnje suhih zadrževalnikov bi bilo po mnenju KGZS treba oceniti vpliv na posamezno kmetijo zaradi večkratnih poplav znotraj zadrževalnikov in zaradi izgub zemljišč zaradi gradnje nasipov za vsako kmetijo izdelati poslovni načrt, v katerem bi opredelili tudi sanacijski program. Zagotoviti bi morali tudi odkup zemljišč v primeru razlitja in zadrževanja vode v suhih, kombiniranih in mokrih zadrževalnikih ter opredeliti postopek za izplačilo odškodnin.
Prav tako bi morali biti navedeni stroški in način vzdrževanja območij znotraj zadrževalnikov v času obratovanja, natančno bi moral biti opredeljen način odstranjevanja mulja, nenazadnje bi morali tudi sprejeti zakon o zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna za poplačilo oškodovancev. Kot pojasnjujejo na MNVP, je gradnja suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini načrtovana s pripravo državnega prostorskega načrta, ki naslavlja zmanjševanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Zemljišča, ki se nahajajo na območju izvedbe predvidenih protipoplavnih ukrepov, pa že danes ležijo na poplavnem območju. »V času javne objave smo do roka prejeli številne pripombe in predloge javnosti, ki jih bomo skupaj z direkcijo za vode in prostorskimi načrtovalci proučili in na podlagi njihove analize izdelali usmeritve za nadaljnje načrtovanje,« odgovarjajo na MNVP. Koliko pripomb so prejeli, niso razkrili, po naših informacijah pa naj bi se jih nabralo več kot petsto. Vsa stališča do pripomb bodo javno objavili v prostorskem informacijskem sistemu.
