»Zelo smo ponosni, da nam je kot prvi občini v Sloveniji uspelo pridobiti vsa potrebna zemljišča in gradbena dovoljenja za izvedbo dodatnih protipoplavnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki se izvaja na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan z Direkcijo RS za vode. Ukrepi na vodotokih, ki jih mora izvesti Direkcija RS za vode, bodo dodatno protipoplavno zaščitili okoli tisoč prebivalcev Celja,« je pojasnil župan Mestne občine Celje Matija Kovač.
Občina bi pomagala državi
Direkcija RS za vode ima do sredine leta 2026 čas, da ukrepe izvede. »Upam, da se bodo izvedbe lotili kmalu. Pri čemer smo jim kot občina pripravljeni pomagati in jih podpreti z lastno infrastrukturo, torej našimi sodelavci. V imenu države lahko poskrbimo tako za izvedbo vseh postopkov kot vodenje gradnje. Ta praksa se je v prejšnjih fazah protipoplavnih ukrepov že uporabila in je bila uspešna,« je dodal Kovač. V Celju so ponosni tudi, da se jim je uspelo uskladiti z vsemi lastniki, ki so bili zelo razumevajoči. »Z vsemi smo na podlagi pridobljenih cenitev dosegli sporazum, zato ni bila potrebna nobena razlastitev,« je pojasnila Ana Trunkl, vodja sektorja za investicije in infrastrukturo na celjski občini. »Po sporazumu, ki smo ga sklenili z Direkcijo RS za vodo, smo bili zavezani, da pridobimo vsa gradbena dovoljenja, naročimo vso tehnično-gradbeno dokumentacijo in vsa zemljišča, stroške pa nam bo povrnila direkcija, ki vodi tudi vse nadaljnje aktivnosti,« je povedala vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Aleksandra Rezar. Stroški so doslej znašali skupno okoli 2,6 milijona evrov.
Ukrepi na petih vodotokih
Vrednost ukrepa znaša 22 milijonov evrov, ti pa so razdeljeni na pet sklopov. Prvi sklop zajema sonaravno ureditev na območju potoka Ločnica v Zagradu, kjer bodo zgrajeni nekateri visokovodni zidovi in nasipi, predvideva pa tudi vzpostavitev in obnovo naravnih habitatov struge ter vgradnjo motilcev toka. Drugi sklop zajema območje Dajnice, kjer se v dolžini dobrih štirih kilometrov, vse od izliva v reko Hudinja do občine Vojnik, predvideva obnova propustov in montaža protipoplavne zapornice. Na območju Koprivnice, vse od Šmartinskega jezera do avtoceste, je predvidena menjava hidravlično neustreznih premostitev in zagotovitev poplavne varnosti naselja Dobrova z gradnjo novega mostu, visokovodnih nasipov in motilcev toka. Na Teharski cesti pri Topru je predvidena rekonstrukcija hidravlično neustreznega mostu oziroma zamenjava z novim na isti lokaciji, občina pa bo uredila tudi krožišče. Peti sklop zajema zamenjavo mostu, ureditev brežin in namestitev motilcev toka na sotočju Savinje na Polulah, v smeri proti Laškemu. Zamenjava mostu na Polulah bo gladino znižala za okoli 16 centimetrov, kar ni zanemarljivo. »Vsi ti projekti so za Celje izjemnega pomena, zato si bomo prizadevali, da bodo izvedeni čim prej,« poudarja župan Kovač. Ti protipoplavni ukrepi se ne nanašajo na objekte, ki so bili poplavljeni v lanski, avgustovski ujmi. Po njej se je na seznamu vlade za obnovo po poplavi znašlo 35 stanovanjskih in gospodarskih objektov, od katerih je 23 poplavno ogroženih, 12 pa jih ogrožajo plazovi. Koliko družin se bo moralo preseliti, bo povedala država.
