Zgodba s podrobnim prostorskim načrtom za območje na Belem Križu nad Portorožem ima dolgo brado. OPPN je bil prvič sprejet leta 2018, občani so takrat zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma, a je takratni župan Peter Bossman pred koncem mandata odlok kljub temu podpisal. Občinski svetnik Davorin Petaros in člani Civilne iniciative Piran so se pritožili na ustavno sodišče in to je odlok leta 2021 razveljavilo.
Različna interpretacija predpisov?
Občinski svet je maja lani prostorski akt znova sprejel, nakar je Petaros vložil pobudo za oceno ustavnosti. Občini Piran očita, da pred sprejetjem odloka ni izpeljala ustreznega postopka, kot ga za sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov predvideva prostorska zakonodaja, vključno z organiziranjem javne razprave in pridobitvijo zahtevanih mnenj in soglasij. Kot zatrjuje svetnik in član civilne iniciative, naj bi bila s ponovnim sprejetjem odloka z isto vsebino izničena njegova pravica do referenduma, kot mu je bila priznana z odločbo ustavnega sodišča, s čimer je bila kršena odločba ustavnega sodišča.
Občina Piran trdi, da bi pobudnik lahko svojo pravico do referenduma uveljavil s pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, česar ni storil. Po mnenju občine je bilo s ponovnim sprejetjem prostorskega akta pobudniku zagotovljeno, da ponovno uveljavi svojo pravico, ki mu je bila odvzeta.
Petaros je tudi predlagal začasno zadržanje izvrševanja odloka, saj da bi s pridobivanjem dovoljenj za gradnjo, vlaganjem investicijskih sredstev in gradnjo objekta nastala nepopravljiva oziroma težko popravljiva škoda, občina pa bi lahko bila tudi odškodninsko odgovorna. Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka sprejelo in zadržalo izvrševanje odloka do končne odločitve.
Neenostavno pravno vprašanje
»Izid glasovanja in napoved kar petih ločenih mnenj ustavnih sodnic in sodnikov dokazujeta, da pri sprejemu odloka o OPPN Ob Belokriški ne gre za tako enostavno pravno vprašanje, kot je to skušal prikazati pobudnik postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti,« so nam na naše vprašanje o odločitvi sodišča odgovorili na piranski občini.
Kot pravijo na občini, je odločitev o začasnem zadržanju izvrševanja OPPN razumljiva, saj bi bile po presoji ustavnega sodišča posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanega odloka, lahko hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje njegovega izvrševanja. »To pa ne pomeni, da odločitev o zadržanju sprejemamo kot napoved končne odločitve ustavnega sodišča. Občina bo v postopku vsebinske presoje odloka, ki sledi odločanju o začasnem zadržanju, zastopala stališče, da je bil odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ob Belokriški sprejet zakonito,« so zapisali na občini.
Občina vseskozi trdi, da je z razveljavitvijo odloka iz leta 2018 prišlo do protipravnega stanja, saj za navedeno območje ni obstajal veljavni izvedbeni akt, in da je bil vsem lastnikom zemljišč na območju onemogočen kakršen koli poseg v prostor, s tem pa nastaja škoda v višini najmanj štirih milijonov evrov. Številka bi po njihovem mnenju še zrasla, če odlok ne bi bil sprejet.
A kot ocenjujejo na ustavnem sodišču, začasno zadržanje izvrševanja odloka nima drugih posledic kot to, da se postopki izdaje gradbenih dovoljenj do končne odločitve ne morejo začeti oziroma končati, posegi v prostor, ki jih dopušča odlok in za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa so v tem času onemogočeni.
»Odškodninski postopki zaradi nemožnosti posegov v prostor in kršitve pravice do referenduma, ki naj bi že potekali, ter škoda, ki naj bi zato nastajala občini, pa škodljivih posledic začasnega zadržanja izvrševanja odloka tudi ne morejo utemeljiti, saj med slednjim ter navedenimi postopki in zatrjevano škodo ni nobene vzročne povezave,« so še zapisali na ustavnem sodišču.
