Kranj. Natančnost, organiziranost, potrpežljivost, vztrajnost in komunikativnost. To je le nekaj lastnosti uspešnega elektrotehnika. S tem poklicem prihodnosti se spogleduje tudi šestnajstletni dijak Srednje tehniške šole v Kranju Luka Treven. Nad električno silo je bil navdušen že v mlajših letih. Zanimala so ga različna vezja, pri treh letih je iz vtičnice potegnil električni kabel in ga začel gristi. Na srečo jo je odnesel brez posledic. Ko mu rolka ni bila več zanimiva kot športni rekvizit, jo je razstavil, da bi videl, kako deluje.
»Kot otrok sem na podobne načine razstavil skoraj vse svoje tehnične igrače, saj me je zanimalo, kako deluje njihov motor. Ob tem sem jih kar precej tudi uničil, a se je izplačalo. Na svojih napakah sem se ogromno naučil,« se spominja Luka. S svojo raziskovalno vnemo je izstopal že v osnovi šoli, kjer se je rad lotil raznoraznih tehniških projektov, medtem ko danes navdušuje tudi kot vodja šolskega ustvarjalnega laboratorija FabLab.
Starši so vedeli, da bo nekoč tudi poklicno povezan z elektriko. Tudi Lukov oče se je namreč v kranjski šoli izobraževal za elektrotehnika in danes svoje delo opravlja v prodaji električnih kablov. Luka gre tako po njegovih stopinjah, v prihodnje si želi študirati na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Ljubljani ter se poklicno ukvarjati z razvojem in oblikovanjem novih produktov.
Kot navdušen gorski kolesar, ki zadnja tri leta tekmuje v kategoriji enduro, se Luka navdušuje nad posebnimi kolesi, namenjenimi tako vzponom kot premagovanjem strmin pri spustih, zanimajo pa ga tudi pri nas čedalje bolj priljubljena električna kolesa. Ko ga je lani profesor Luka Colarič seznanil s svojim stanovskim kolegom, profesorjem elektrotehnike Robertom Bertoncljem, ki se je poigraval z idejo, da bi izdelal električno kolo za ženino okroglo obletnico, Luka ni okleval. Z Robertom sta zavihala rokave in se lotila dela. »Kolo sva želela sestaviti iz čim več slovenskih komponent in s tem podpreti slovenska podjetja, zato sva na spletu pregledala ponudbo trga električnih koles. Medtem ko se cenovni razpon zmogljivejših električnih koles giblje od pet do osem tisoč evrov, sva želela sama izdelati precej cenejše visokokakovostno kolo,« je pojasnil profesor Bertoncelj.
Po njegovih besedah je bila ključna podpora podjetja Domel iz Železnikov, ki jima je podarilo visokozmogljiv motor. Tudi baterija, ki sta jo uporabila, je plod slovenskega znanja in industrije, našla sta jo v mariborskem podjetju Econo. Precej časa ju je stalo iskanje všečnega okvirja, njuna poizvedba za njegovo izdelavo je bila uspešna v nekem kitajskem podjetju, kjer so jima izdelali kopijo slovitih okvirjev giant. Pri sestavi kolesa, katerega izvedba je trajala leto dni, so profesorju in dijaku pomagali tudi serviserji iz podjetja Cult iz Logatca.
Snovanje električne deske
za jezdenje na valovih
Poleg visokih cen kakovostnih delov je zagrizeno dvojico veliko denarja stala tudi carina s svojimi protidampinškimi dajatvami. »Finančen zalogaj se je vseeno izplačal. Izdelava kolesa po meri moje žene je znašala nekje okrog štiri tisoč evrov, pri čemer je njegova vrednost neprecenljiva. Kolo je inovativno in nadstandardno, na svetovnem trgu nima nobeno gorsko kolo tako kakovostnih specifikacij kot najino, medtem ko se nizkocenovna električna kolesa sploh ne morejo primerjati z njim,« je ponosen Bertoncelj. V službo se vozi iz najvišje ležeče vasi pod Storžičem Povlje, zato mu električno kolo zdaj pogosto olajša pot.
A dijak Luka Treven in njegov mentor Robert Bertoncelj si nista vzela časa za počivanje na lovorikah. Te dni namreč že snujeta naslednji skupni projekt – izdelavo električne deske za jezdenje na valovih. Gre za neke vrste izdelavo hidroforja oziroma posebnega krila z motorjem, zaradi česar uporabnik potrebuje zelo malo vetra za adrenalinsko zabavo na valovih.
