Presenetljivo odkritje na Prulah

V teh dneh na območju, kjer bo nastal prizidek z ureditvijo zunanje okolice Centra Janeza Levca na Prulah, končujejo prvo fazo arheoloških izkopavanj. Raziskave, ki so se začele konec aprila in se bodo na širšem območju vzgojno-izobraževalne ustanove nadaljevale jeseni, potekajo pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljana ter Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano, ki združuje več arheoloških podjetij, ljubljanski oddelek za arheologijo in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.

Kot je pojasnil vodja arheoloških raziskav Matjaž Jenko iz Skupine Stik, so na raziskovanem območju odkrili materialne ostaline, ki segajo vse od prazgodovine do novega veka. V vrhnjih plasteh so izkopali stavbo in parcelacijo zemljišča iz 19. stoletja, zatem so se morali prebiti čez erozijske plasti, ki so v stoletjih povzele s hriba, saj na raziskovanem območju vse od rimskega obdobja do približno 18. stoletja ni podatkov o aktivni rabi prostora. »Pod vsemi temi odstranjenimi plastmi smo odkrili rimsko cesto, ki smo jo pričakovali. To je cesta, ki povezuje Emono s Siscijo (današnji Sisak, op. a.) in je bila ob koncu prvega stoletja pred našim štetjem ključna za nadaljnje rimsko osvajanje Balkana in Panonije,« je razložil arheolog.

Poleg tega so ob emonski cesti našli tudi rimske ostaline vojaške rabe območja. »Odkrili smo več jarkov, nekateri so obcestni, medtem ko druge, z značilno obliko v črki V, povezujemo z vojsko. Vendar ne gre za pravi vojaški tabor, temveč vojaške zamejitve prostora kot tudi vojaške utrditve.« Ob tem pa so arheologi odkopali tudi več kovinskih odlomkov rimske vojaške opreme – dele oklepov, držal za nože, sponke ali fibule in precej novcev. Med sponkami, ki so jih odkrili, pa niso samo tiste iz rimskega časa, temveč tudi precej starejše fibule iz mlajše oziroma starejše železne dobe. Da na območju ni izrazitih prazgodovinskih ostalin in gre večinoma za posamezne najdbe, pa je po Jenkovih besedah povezano z gradbenimi posegi v rimskem času. Ko so Rimljani ob gradnji vojaškega tabora, ki je sočasen gradnji Emone, ravnali teren, so namreč uničili precej prazgodovinskih plasti, zaradi poškodb pa tako arheologi tudi ne morejo natančno slediti kontinuiteti poselitve oziroma uporabi območja.

Posmrtni ostanki s keltskimi novci

Poleg pričakovanih odkritij, ki temeljijo že na dobrem poznavanju Emone in njene neposredne okolice, so med raziskovanjem naleteli tudi na veliko presenečenje, posebnost. V eni od jam so odkrili ostanke skeleta in zraven še železno fibulo, nož in rimske ter keltske novce. Glede na to, da so posmrtne ostanke našli izven območja grobišča in da segajo v čas, ko so bili značilni žgani pokopi, pa ta najdba priča o določenem odklonu. Pokojnik namreč ni bil pokopan ne po rimskih in ne po keltskih običajih svojega časa, zato je ena izmed možnih interpretacij, da je na najdeno mesto padel ali bil odvržen. A kot je dejal Jenko, bodo več podrobnosti pokazale nadaljnje analize, česar se »precej veselimo«.

Del najdb je tudi rimski vodnjak z lesenim sodom, v katerem je bilo veliko ostankov rimske lončenine in amfor. Leseni sod vodnjaka se je namreč že v rimskih časih posedel in tako za Emonce postal odlagališče smeti, medtem ko je za arheologe zdaj vir materialnih ostalin.

Na Prulah najdene arheološke predmete ali njihove dele bodo po čiščenju, analiziranju, dokumentiranju in konzerviranju hranili v Mestnem muzeju Ljubljana.