V okviru nakelske izobraževalne ustanove gozdno terapijo, ki traja od dve do tri ure, izvaja certificirana izvajalka gozdne terapije Mojca Logar. Geografinja, naravovarstvenica in zgodovinarka, ki v BC Naklo naravovarstvene smeri poučuje tako na srednji kot višji šoli, se je z gozdno terapijo seznanila pred dvema letoma, lani pa se je udeležila šolanja prve generacije gozdnih terapevtov v naši državi ter prejela certifikat za izvajanje te dejavnosti, ki blagodejno vpliva na zdravje in počutje ljudi.
Po besedah Logarjeve gre za področje, ki sicer v svetu ni nekaj povsem novega, novost v naši državi pa je ta, da so gozdno terapijo vpeljali v šolski prostor ter je odslej na voljo tako dijakom in študentom kot zaposlenim in obiskovalcem. Ti se lahko udeležijo delavnic, medtem ko dijaki in študenti gozdno terapijo spoznavajo v okviru izbirnih vsebin.
Učinki naravnih antibiotikov
Rdeča nit gozdne terapije je vodeni sprehod, ki spodbuja zavestno prisotnost v gozdu ter ima številne pozitivne učinke na zdravje: zmanjšuje stres, izboljšuje imunski sistem in krepi psihično odpornost.
»Udeležence spodbujam, da odprejo vsa svoja čutila, se sprostijo z dihalnimi vajami in vajami za čuječnost ter črpajo pozitivne učinke gozda. Drevesa namreč oddajajo fitoncide, ki so naravni antibiotiki in lahko zmanjšujejo vnetja v telesu,« je potek gozdne terapije opisala Mojca Logar.
Poudarila je, da so učinki omenjene terapije podprti tudi z dokazi raziskav znanstvenikov, v svetu pa da je gozdna terapija najbolj razširjena v Južni Koreji in na Japonskem, kjer jo uvajajo na različna področja človekovega življenja, od vrtca, šole in mladostništva do odrasle dobe in starostnikov.
Po besedah sogovornice je najbolj uveljavljen izraz za gozdno terapijo šinrin joku, besedna zveza pa se prevaja kot gozdno kopanje: »To je namreč praksa ali proces terapevtske sprostitve, pri kateri posameznik preživi čas v gozdu ali naravnem okolju, pri čemer se osredotoča na čutno povezovanje z naravo.«
Za ravnovesje telesa, uma in duha
Mojca Logar je dejala, da so na Japonskem že pred leti zaznali, da so predvsem mladi tako zelo odtujeni drug od drugega, da se to pozna tudi na rodnosti: »Mnogi mladi nimajo socialnih stikov, ena od pomembnih dejavnosti za druženje in črpanje blagodejnih učinkov iz narave pa sta tudi obisk gozda in gozdna terapija. Ta človeku pomaga na več ravneh: izboljša njegovo splošno počutje in krepi imunski sistem, zmanjšuje krvni tlak, sprošča telo, izboljšuje koncentracijo, lajša utrujenost in izboljšuje spanec.«
Logarjeva je dejala še, da gre za povsem naravno in preprosto, a izjemno učinkovito metodo, primerno za sodobnega človeka, ki išče ravnovesje telesa, uma in duha, in je prav zato tudi svetovni trend.
Kakovostno preživljanje prostega časa
Vodja oddelka za izobraževanje odraslih in organiziranega neformalnega izobraževanja v BC Naklo Peter Ribič je ob predstavitvi novosti dejal, da skušajo v okviru oddelka vsako leto na trg ponuditi novo ponudbo. »Čedalje bolj namreč opažamo, da se ljudje zavedajo pomena prostega časa, zato ga želijo preživeti kakovostno. Pri tem so pomembni tako zdrava prehrana kot tudi gibanje v naravi in različne terapije,« meni Ribič.
V naši državi sicer obstaja tudi Slovensko združenje za gozdno terapijo, ki združuje skupnost certificiranih vodnikov in vodnic gozdne terapije ter navdušencev in podpornikov, ki delujejo z namenom ozaveščanja in širjenja koristi bivanja v sožitju in povezanosti z naravo.
