Zavod YouSea je uspešno postavil drugo podvodno strukturo, poimenovano Cladocora – po jadranski kameni korali (Cladocora caespitosa). Nova struktura je bila na morsko dno nameščena s pomočjo potapljačev, dvigala na plovilu in podvodnih padal, dokončno pa je bila sestavljena sredi septembra. Meri 6 x 2,15 x 4 metre in je izdelana iz mrežastih železnih plošč z optimalno velikimi očesi. Te omogočajo neoviran pretok morske vode, bogate s kisikom in hranili, obenem pa preprečujejo vstop večjim plenilcem.
Inovativno gojišče morskih organizmov
Struktura je sestavljena iz osnovne nosilne plošče, ki leži na morskem dnu, ter več dodatnih plošč enakih dimenzij, namenjenih pritrjevanju in rasti organizmov. Gre za inovativen pristop, ki sledi cilju povečanja morske biodiverzitete in razvoja trajnostne večtrofične marikulture.
Pred letom in pol je bil postavljen tudi prvi tovrstni objekt – Morska oaza Piran, ki se je hitro obrasla z različnimi organizmi, med katerimi so tudi komercialno zanimive vrste, kot so ostrige in pokrovače. S tem je potrdila uporabnost strukture kot modela za gojenje morskih organizmov ter varnega zatočišča za številne izginjajoče vrste školjk, plaščarjev, mnogoščetincev, rib in rakov.
Na podlagi teh uspehov strokovnjaki pričakujejo, da bo tudi nova struktura Cladocora hitro postala dom številnim morskim združbam. Posebej si želijo, da bi se na njej naselila tudi njena soimenjakinja – jadranska kamena korala.
»Veseli nas, da se je prva Morska oaza Piran izkazala za uspešno gojišče in zatočišče številnim organizmom. Postavitev Cladocore je pomemben korak naprej, ki potrjuje, da lahko tudi v slovenskem morju ustvarjamo razmere za trajnostno prihodnost,« je poudarila dr. Irena Fonda, direktorica Zavoda YouSea.
Obe strukturi prispevata k povečanju obsega trdnega dna, kar ustvarja nova skrivališča in življenjske prostore za morske organizme. Organizmi, ki se naseljujejo nanje, povečujejo lokalno samočistilno sposobnost morja ter s tem izboljšujejo njegovo kakovost. Z vezavo kalcijevega karbonata zmanjšujejo tudi koncentracijo toplogrednega plina, kar pomeni, da strukture prispevajo tako k čistejšemu morju kot k boju proti podnebnim spremembam. V obdobjih pomanjkanja kisika, ki so v preteklosti že prizadela severno Jadransko morje, lahko tovrstne strukture delujejo kot zatočišče za ogrožene vrste. Poleg tega predstavljajo izjemno priložnost za znanstveno raziskovanje, izobraževanje, opazovanje ter sonaravni turizem.
