Kmetje, ki namakajo na omenjenem zemljišču, so se tam zbrali prejšnji teden in opozorili na perečo problematiko. Zahtevajo, da se situacija na terenu povrne na prvotno stanje, saj da bo po sedanji zasnovi poglobitve kanal, ki je desni razbremenilnik reke Rižane, nižje ležeč od morske gladine, zato naj bi ga namesto sladke vode polnila slana.
Nekateri izmed njih območje najemajo od sklada kmetijskih zemljišč, kjer o načrtih Luke Koper prav tako niso bili obveščeni. Kot sicer še poročajo Primorske novice, kar polovica zelenjave, ki jo letno odkupi Kmetijska zadruga Agraria, prihaja z območja ankaranske bonifike.
Občini Koper in Ankaran
V spor sta se vključili tudi ankaranska in koprska občina. Na slednji danes kot v sredo načrtujejo več sestankov na različnih ravneh, več pa bodo povedali čez nekaj dni.
Z ankaranske občine so sporočili, da sicer podpirajo dela na ankaranskem obrobnem kanalu, zaradi česar so pred časom, v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja zanj, tudi podpisali sporazum z Luko Koper in ministrstvom za infrastrukturo za ureditev kanala.
"Podali smo tudi izjavo, da se občina ne bo pritožila na gradbeno dovoljenje, saj je kazalo na ustreznost projekta. Žal se je izkazalo, da je izvedba v naravi napačna, projekt je pomanjkljiv - na terenu se je zmanjšala poplavna varnost, otežuje se obdelovanje kmetijskih površin," so zdaj pojasnili in dodali, da morje vdira v sistem, ki je bil namenjen za namakanje kmetijskih površin.
Potrdili so, da namerava ankaranski župan Gregor Strmčnik na seji občinskega sveta, ki bo ta teden, svetnikom predlagati sklep, da ankaranska občina od države in investitorja Luke Koper zahteva zaustavitev trenutnih del na ankaranskem obrobnem kanalu in dodelavo načrtov oziroma boljše projektiranje.
V Luku niso vedeli, da s voda uporablja za namakanje
V Luki Koper so sicer v preteklih dneh že javno povedali, da jih v obdobju, ko so pridobivali ustrezna dovoljenja in soglasja, nihče ni opozoril na to, da se voda uporablja za namakanje in da bi morali zato kanal urediti drugače. Kot je ob tem spomnil vodja investicij Roberto Levanič, so projekt začeli uresničevati že leta 2013, ko so sprva izdelali presojo vplivov na okolje, kjer so bili vključeni vsi nosilci urejanja. Potrdil je, da za zdaj projekt ne predvideva zapornic, kmetje pa se bodo po njegovem mnenju morali obrniti na pristojne organe, če jih bodo želeli.
