»Gre za naš prvi podpis na urbano površino v kvartu, ki je bil eden najbolj pankerskih v Ljubljani,« je po sredinem poimenovanju podhoda pod Celovško cesto po Branetu Bitencu povedal ustanovitelj in kurator Muzeja punk kulture Esad Babačić. In ko ga ljudje sprašujejo, kot še dodaja, ali gre pri tem za uradno gesto, odgovarja, da je novo ime ljubljanskega prostora po enem od pomembnih akterjev ljubljanske pank scene »uradno v naših srcih«. S postavitvijo spominske plošče je tako pesnik pank poezije in frontman zasedbe Otroci socializma Brane Bitenc, ki je na področju pesništva in filmske produkcije zaznamoval naš kulturni prostor, v mestu dobil vidno obeležje. V Šiški so ga postavili, ker je ta bila in ostala Bitenčeva »domovina, njegova prva in zadnja postaja. Tudi izbira. V tem podhodu je med drugim nekoč napisal enega prvih grafitov, ki bi bil še danes karseda na mestu: Dol z rdečimi buržuji,« je še pojasnil Babačić. Zaradi Bitenca in njegovih besedil, ki jih je pisal s krvjo, kot je še nadaljeval sogovornik, pa je Šiška pridobila sloves ponosne soseske, ki se zlepa ne preda. »In ja, zame bo Ljubljana vedno Lublana, tako kot jo slišimo v istoimenskem komadu skupine Otroci socializma.« Kot še pravi pesnik in pisatelj Esad Babačić, ki je tudi sam soustvarjal pankersko sceno, pa so kar nekaj časa iskali primeren trenutek za uradno poimenovanje podhoda. »Čakali smo na ljudi in institucije, ki so seveda molčali, zato smo se vrnili k osnovnemu, subverzivnemu pristopu, pisanemu nam na kožo, in zdaj smo tukaj,« je o gverilski akciji, izpeljani pod pokroviteljstvom Muzeja punk kulture, povedal sogovornik. Postavitev spominskega obeležja Bitencu sovpada z nedavnim ponatisom vinilne plošče zasedbe Otroci socializma, ki iz neznanega razloga leta 1983 ni nikoli prišla iz beograjske tiskarne, poleg tega je lani minilo 40 let od ustanovitve skupine, letos pa so izdali tudi razširjen ponatis pesniške zbirke Braneta Bitenca z naslovom Kri. Slovesno odkritje spominske plošče v podhodu, posvečenem pokojnemu pank pesniku in pevcu, je potekalo v sredo, na dan, ko je na odru Kina Šiška zvenel pank – nastopile so tri legendarne zasedbe z začetka oziroma sredine osemdesetih, to so reški Paraf in Grad ter ljubljanski Lublanski psi.
Otrok praznine in hrepenenja
»Ljubljana je mesto pesnic in pesnikov, ki jih pogosto prehitro pozabimo, ali pa se jih spominjamo le takrat, ko je praznik,« je še ob odkritju spominske plošče povedal Babačić ter ob tem opozoril, da je bil pank praznik praznine, melanholije in hrepenenja, Brane Bitenc pa je bil njegov otrok, ki je prišel iz prihodnosti. »Njegova besedila so še vedno usodno povezana z našimi življenji, tukaj in zdaj. 'Zamenite mi glavo' je refren komada, ki ima še danes enako rušilno moč kot takrat, ko je nastal. 'In tud jest hočem bit vojak' je lahko parola, parodija, resnica, absurd, vse hkrati. Opomin mora biti tu, jasen in glasen, predno nas povsem pogoltne tema pozitivističnega absolutizma,« je bil še jasen Babačić, ki si že nekaj časa prizadeva, da bi Muzej punk kulture dobil svoj prostor, s čimer bi ljubljansko alternativno sceno 80. let tudi strukturno spravili pod streho. »Ljubljanski pank je bil 'mit' že v času svojega obstoja, zato ga moramo negovati in ohranjati, seveda v čim bolj pristni obliki. Pristnost pa je nekaj, kar je krasilo pesnike in junake ljubljanskih ulic, kakršen je bil Brane Bitenc,« meni. Za muzej v nastajanju, kot je še povedal sogovornik, pa z enim od velikih prevoznikov potniškega prometa trenutno pogovori potekajo v smeri, da bi pankerska zbirka vsaj v prvi fazi naselila avtobus. Zbirka poleg video materiala in ostale dokumentacije sloni na zgodbah. »Te so fantastične in Ljubljano povezujejo s celim svetom. V obdobju panka je bila Ljubljana namreč prisotna na zemljevidu Evrope.«
