Po številu skromna, a zato zelo zagnana ekipa prostovoljcev, ki se je zbrala ob uvozu v Žabjo ulico (nekdanjo Koseško) z Večne poti, je sledila varuhom Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki so javno pozvali na akcijo odstranjevanja deljenolistne rudbekije v naravnem rezervatu Mali Rožnik. »Za akcijo sem izvedel na facebook strani in se brez pomišljanja odzval. Ne le da razumem ranljivost ekosistemov, z Luko sva kolega in oba s partnerico imava rada naravo,« je povedal Andraž Šuligoj, Anja Podreka, ki je sprejela Andražev predlog za malo drugačno obarvano popoldne, pa je dodala: »Kot ustvarjalka tudi sama rada ustvarjam z naravo in z vsem, kar je povezano z vodo, rastlinami in mahovi.« Z deljenolistno rudbekijo se doslej še nista srečala, zato tudi v naravi nikoli nista bila posebej pozorna nanjo. »Sam sem nekoč sodeloval v podobni akciji, le da smo takrat odstranjevali japonski dresnik. Tudi zato mi je bila današnja akcija zanimiva. Morda bova zdaj na rudbekijo pozorna še kje drugje,« je povedal Šuligoj, sicer doktor kemije.
Zaradi njene lepote
so jo sadili v vrtove
Opremljena z vrtnimi rokavicami, velikimi črnimi plastičnimi vrečami in dvema lopatama se je ekipa po kratkem uvodu, ko je Luka Šparl, višji naravovarstveni svetovalec v sektorju za urejanje javnih površin, podal nekaj osnovnih napotkov o samem odstranjevanju rastlin, lotila dela. Seveda je bilo treba rastlino prostovoljcem najprej predstaviti, saj, kot je v smehu povedala Šparlova kolegica Mateja Nose Marolt, so se morali zaradi svojega početja že »zagovarjati«. »Najdejo se ljudje, ki so presenečeni, ko nas vidijo, da odstranjujemo tako 'lepo' rastlino. Treba je vedeti, da so jo nekoč prav zaradi njene lepote sadili v vrtove. Ko jim razložimo, kako invazivna je, lepa rastlina zelo hitro postane 'žleht',« je v smehu povedala Nose Maroltova.
Ne ravno z rokami v žepu, pa vendar prav nič primerno pripravljeni za boj z dva metra in pol visoko deljenolistno rudbekijo, ki so jo prvič opazili ob Ižanski cesti in ob vznožju Rožnika, smo sledili ekipi. »Odstranjevanje rastline zahteva nekaj fizičnega napora in prilagojeno tehniko odstranjevanja. Trudimo se odstraniti celotno rastlino skupaj s korenino,« je povedal Luka Šparl in opozoril tudi na komarje, ki so ves čas zvesto sledili. »Učinek odstranjevanja se zaradi gostega sestoja rastline zelo počasi pozna in treba ga je ponavljati več let zapored. To zahteva tudi nekaj dobre psihološke priprave,« je v smehu, pa vendar optimistično zatrdil sogovornik. Morda je tudi zaradi teh razlogov odziv prostovoljcev skromnejši kot pri kakšni sorodni akciji, kot so denimo vsakoletne čistilne akcije pobiranja odpadkov. »Vendar poudarjava, da je vsaka pomoč zelo dragocena in smo je vselej veseli,« sta zagotovila varuha narave.
Na popoln učinek je
treba čakati deset let
Oba sogovornika sicer ocenjujeta, da akcije prostovoljnega dela vse bolj odražajo tudi spremembo našega življenjskega sloga, saj si v kopici dnevnih opravil in ob natrpanih urnikih vse težje utrgamo košček prostega časa za aktiven prispevek lokalni skupnosti. »Vseeno pa rezultati odstranjevanja kažejo na dvoje: razsežnost problematike invazivnih tujerodnih vrst bi za učinkovito ukrepanje zahtevala izrazito večje kadrovske kot tudi finančne zmogljivosti, predvsem pa bi morali k reševanju problematike pristopiti sistemsko na ravni države, in to nemudoma,« je povedal Šparl, kolegica Mateja Nose Marolt pa ga je dopolnila, da glede na izvedene aktivnosti v preteklih letih opažajo manj deljenolistne rudbekije na območjih, kjer so rastlino v preteklih letih že odstranjevali. »Kontinuirano odstranjevanje zmanjšuje količino semenske banke v tleh, kar rezultira v postopnem zmanjševanju populacije. Za popolno učinkovitost je treba rastlino odstranjevati vsaj sedem do deset let zapored.«
Sredina prostovoljna akcija pa ni bila prva. Minulo soboto se je trem zaposlenim v službi Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki deluje pri javnem podjetju Voka Snaga, upravljalcu zavarovanega območja, pridružilo šest prostovoljcev, članov Društva zelenih nadzornikov Ljubljana. »V soboto in na dveh predhodnih akcijah, ki smo ju izvedli sami, smo rudbekijo odstranili s približno dva tisoč kvadratnih metrov velikega območja naravnega rezervata Mali Rožnik.« Odstranjene rastline so predali v sežig oziroma jih v zbirnih centrih odložili v zabojnike za invazivne tujerodne rastline. »V primeru deljenolistne rudbekije se rastlino, ki še ne cveti, lahko uporabi za zeleno kompostiranje, v primeru dresnika in nekaterih drugih vrst pa to ni sprejemljivo,« je povedala Mateja Nose Marolt in kot zanimivost še izpostavila, da iz stebla deljenolistne rudbekije po posebnem postopku izdelujejo butične izdelke. »Gre za pretežno ročno delo, kot ga izvajajo v mojstrski delavnici za ročno izdelavo papirja. Ponudba izdelkov je razvidna na spletni strani trgovine Paplab,« je še omenila sogovornica.
